Lahovnik: Pogajalska izhodišča za novo vlado spominjajo na esej kakšnega študenta ekonomije

Časnik Finance je v ponedeljek objavil pogajalska izhodišča za oblikovanje nove vlade, v katerih niti z eno besedo ni omenjeno, kako bi vlada sanirala bančni sistem. Finančni analitik Andraž Grahek je za Planet Siol.net povedal, da težko komentira omenjena izhodišča, saj vlade sploh še nimamo, govoriti o tem, kaj so njena izhodišča, pa je po Grahkovih besedah absurdno. "Izločitev slabih terjatev iz zdravega jedra bank je prava smer" "Vlado bomo imeli, če bodo pogajanja uspešna. V DL so jasno povedali, da zagovarjajo nadaljevanje projektov slabe banke in državnega holdinga, ampak so pripravljeni sprejeti določene kompromise in spremembe za izboljšanje obeh projektov. Mislim, da bo dilema, kako ju nadaljevati in v kakšni obliki, bistvo teh pogajanj. Če tukaj ne bo kompromisa, tudi nove vlade po moje ne bo," je pojasnil. Zatrdil je, da slaba banka v tem trenutku ni dober projekt, preprosto zato, ker še ni končan in se ga ne da izvesti v praksi, saj nima niti podzakonskih aktov. Meni, da bo slaba banka mogoče dober projekt, ko bo ga mogoče izvajati in dejansko rešiti banke. Na vprašanje, ali podpira sam koncept slabe banke, je odgovoril: "V tem trenutku nimamo nobene druge rešitve, zato je težko govoriti o tem, ali se kaj podpira ali ne, ker alternative ni. Ni pa alternativa, da se preprosto meče denar nekam brez neke širše slike, kako dokončno rešiti težave. V tem trenutku ne morem podpirati zakona, ki ne omogoča izvajanja. To je neumnost. Odločati se o tem je politično nakladanje. Se opravičujem, ampak tako je." "Mislim, da se morajo vsi tisti, ki so odgovorni za to, da rešijo to zadevo, spraviti k delu, ker v tem trenutku ne delajo, ampak razpravljajo o tem, kdo bo vladal, in čisto nič drugega. Sama smer je pa zagotovo, na žalost, ker smo tako daleč prišli, pravilna, torej izločiti slabe terjatve iz zdravega jedra bank. To je treba narediti. V tem trenutku imamo vlado, ki se hvali, da je zakon sprejela, ampak zakon ni izvedljiv in je v konfliktu s pogledi institucij t. i. trojke. Imamo zakon, ki je nasedel, in neke nove ljudi, ki mislijo, da lahko zamenjajo celo smer, kar pa bo po moje zelo težko, če ne celo nemogoče," je dodal. "Pri pogajalskih izhodiščih gre za seznam želja in lepih misli" Ekonomist Matej Lahovnik je poudaril, da so pogajalska izhodišča za oblikovanje nove vlade zelo splošna, pri čemer je po njegovem mnenju očitno, da so se izognili področjem oziroma vprašanjem, pri katerih bi lahko nastali spori med bodočimi koalicijskimi partnerji zaradi različnih pogledov in izhodišč. "Težko boste našli kakršnokoli ekonomsko vprašanje, glede katerega se strinjajo DL in na drugi strani PS in SD. Jasno je, da o ekonomskih vprašanjih v tem dokumentu konkretno ni govora in da nobeni ukrepi niso finančno ovrednoteni. V bistvu to bolj spominja na esej, ki bi ga pripravil neki študent ekonomije o ekonomski politiki brez kakršnihkoli finančnih ovrednotenj in realnih predpostavk. Vsak resen profesor bi takšen esej zavrnil in zahteval, da se ga dopolni," je prepričan Lahovnik, ki pravi še, da gre pri pogajalskih izhodiščih za seznam želja in lepih misli. Poudaril je, da glede na stanje v gospodarstvu ni čas za dolgotrajne analize in posvete o tem, kako je treba sanirati bančni sistem, pač pa je, kot pravi, treba ukrepe prejšnje vlade – pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bank prek slabe banke, spremembo upravljanja državnega premoženja in obrat pri naraščanju proračunskega primanjkljaja – pospešiti in čim prej uveljaviti. "Menim, da bi morala nova vlada te koncepte odločno nadaljevati. Na to opozarja tudi OEDC, ki govori, da je treba strukturne reforme nadaljevati," je poudaril in dodal: "Najmanj, kar potrebuje gospodarstvo v tem trenutku, so spori strank bodoče koalicije, kako sanirati bančni sistem, in dolgotrajne razprave o tem. Za to preprosto ni več časa. Tako ali tako je Slovenija edino gospodarstvo v regiji, ki bo imelo po napovedih Evropske komisije v letu 2013 dvoodstotni upad gospodarske aktivnosti, medtem ko je za Poljsko, Češko in Slovaško napovedana rast BDP-ja že letos. Čas je za ukrepanje, ne pa za analize in dolgotrajne posvete."