Krizni davek in rezi v javni sektor niso rešitev

Medtem ko z grada Strmol še niso pricurljale podrobnosti vladnega sestanka o novih varčevalnih ukrepih in proračunu za prihodnje leto, pa je zelo verjetno, da ministri razpravljajo tudi o kriznem davku in o rezih v javni sektor. Rast, rast, rast "Vsako rezanje pomeni zmanjšanje porabe. Vsako zmanjšanje porabe pomeni zmanjšanje proizvodnje in možnosti, da bi prišlo do gospodarske rasti. Noben krizni davek ne more ustaviti padanje rasti, rast pa je edini izhod iz situacije, v kateri smo," pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Padanje, padanje, padanje Krizni davek sicer lahko popravi proračunski primanjkljaj za omejeno časovno obdobje, na daljši čas pa daje negativni rezultat, nam je povedal Smole, ki poudarja, da morajo tisti, ki ta davek zagovarjajo, povedati, kako je mogoče obrniti trend padajoče gospodarske rasti. Padanju povpraševanja se bodo namreč podjetja prilagodila s krčenjem, dlje, kot se bo padanje nadaljevalo, težje bo obrniti trende, opozarja Smole. Dogovor s sindikati zacementiral stanje Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa nam je povedal, da sindikati ne bodo pristali na dodatna znižanja plač, saj so se z vlado Alenke Bratušek tako dogovorili ob zadnjem znižanju plač. Delo zastonj in še 50 evrov napitnine "Že drugič smo pristali na znižanje plač, enkrat pri Janši in enkrat pri Bratuškovi, ampak to je to, dogovor velja do konca leta 2014. Podatki kažejo, da je strošek dela v javnem sektorju že nižji kot na začetku krize. Ne vem, kaj bi še hoteli? Da delamo zastonj in da jim vsak mesec prinesemo še vsak po 50 evrov," se sprašuje Štrukelj. Stavka, ki jo bo plačala vlada Predsednik sindikata SVIZ opozarja še na podpisani dogovor, da bo morala vlada v primeru enostranskega posega v plače plačati stavko, ki bo posledica nespoštovanja dogovora. Poleg tega so sindikati pristali na "drastična znižanja" dodatnega pokojninskega zavarovanja do konca leta 2014 in na to, da že več kot tri leta v javnem sektorju ni stimulacij, napredovanj v plačne razrede in strokovne nazive ter izplačevanj delovne uspešnosti. Manj zaposlenih da, a le za odstotek Glede zniževanj števila zaposlenih v javnem sektorju pa so sindikati pristali na eno-odstotno znižanje zaposlenih na leto. "Tudi to je navzgor zaprto," še pravi Štrukelj, ki "resen prostor" vidi samo še v boljšem pobiranju davkov in zmanjševanju deleža sive ekonomije.