Kresalova in Čebašek-Travnikova o izbrisanih in delu policije

Kresalova je "kot dva resna projekta" izpostavila ureditev statusa izbrisanih in statusa prosilcev za azil.

"Ponekod so človekove pravice še kršene" "Srečanje je potekalo v smeri sporazumnega ugotavljanja, da so ponekod človekove pravice še kršene, da se ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) tega zaveda in že sprejema potrebne ukrepe," je uvodoma dejala varuhinja. Po njenih besedah so človekove pravice še kršene zlasti v postopkih zoper policiste, ko pobudniki v teh postopkih niso pravilno obravnavani, ampak so njihove pritožbe tudi neutemeljeno zavrnjene.

"Na MNZ smo varovanje človekovih pravic postavili visoko" Kresalova je poudarila, da so na MNZ varovanje človekovih pravic postavili zelo visoko in se nekaterih projektov na področju človekovih pravic lotili že sami. Navedla je projekt izbrisanih in azilantov, celostno pa so se lotili tudi problematike zasebnega varovanja.

"Odločbe bomo začeli izdajati predvidoma februarja" Končni podatki glede izbrisanih bodo po njenih besedah izdelani do torka, "kaže pa, da jih je višja številka kot se vseskozi pojavlja. Odločbe bomo začeli izdajati predvidoma februarja," je pojasnila Kresalova. Čebašek-Travnikova je pristop, da se najprej ugotovi točne podatke o izbrisanih, ocenila kot edino pravilen. Varuh pa je tisti, ki bdi nad končnim rezultatom, zato bomo mnenje podali na koncu, je dejala.

Delo policistov kot prekrškovnega organa bodo po besedah ministrice na MNZ bolj centralizirali in skušali urediti po regijah. Varuhinja pri tem meni, da so odločbe policije kot prekrškovnega organa premalo določene.

Travnikova s posebno pozornostjo žrtvam nasilja v družini Čebašek-Travnikova je posebno pozornost namenila tudi varovanju žrtve pri nasilju v družini, izpostavila pa je še kršenje človekovih pravic v prostorih zadržanja na policijskih postajah. Kresalova in sodelavci so varuhinji na tem mestu predstavili dodatne ukrepe, ki jih bodo sprejeli v zvezi z reševanjem problematike nasilja v družini in načrte za rešitev kadrovske problematike v policiji, predstavili pa so ji tudi namene za pripravo centraliziranega, evropsko primerljivega nadzora nad delom policije.

Glede romske problematike je varuhinja poudarila, da lani pobud s strani Romov, da so policisti zoper njih ravnali nepravilno, ni bilo. Zasluge za to tako ministrica kot Čebašek-Travnikova pripisujejo zlasti izobraževanju in usposabljanju policistov.

"Drugi pobudniki pa se občasno pritožujejo, da so policisti premalo odločni, kadar so Romi potencialni storilci kaznivih dejanj. Gre zlasti za neodzivnost ali prepozen odziv policistov na pobude občanov, ki opozorijo na potencialne prekrške Romov," je še pojasnila varuhinja.

SDS opozarja na dvojna merila ob vprašanju t.i. izbrisanih in žrtvah vojnega nasilja V PS SDS so prepričani, da se ob vprašanju ureditve statusa t.i. izbrisanih in žrtev vojnega nasilja "vzpostavljajo dvojna merila vladajoče oblasti". Kot navajajo, se namreč "predvsem notranja ministrica, vehementno postavlja za t.i. izbrisane, ne priznava pa fizičnega izbrisa oz. namenske likvidacije več tisoč Slovencev po drugi svetovni vojni".

Irgl: Kresalova se postavlja za izbrisane, na žrtve vojnega nasilja pa pozablja Kot je v izjavi za javnost zapisala Eva Irgl, notranje ministrstvo namreč na eni strani "brezkompromisno zatrjuje, da bo začelo z izvrševanjem odločb in morebiti tudi vračanjem odškodnin t.i. izbrisanim, na žrtve vojnega nasilja pa popolnoma pozablja".

"Žrtve vojnega nasilja bi morali obravnavati prednostno" Poslanka sicer meni, da sta ureditvi obeh vprašanj s stališča varovanja človekovih pravic enako pomembni, vendar je "v luči obravnavanja enakih možnosti in spoštovanja človekovih pravic" prepričana, da je treba žrtve vojnega nasilja obravnavati prednostno, saj je njihov pravno-formalni status in status njihovih svojcev neurejen dlje časa.

"Kot predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obžalujem, da nam v minulem mandatu ni uspelo urediti vprašanja glede žrtev vojnega nasilja, vendar pa SDS jasnih zakonskih rešitev tega vprašanja nikoli ni želela doseči s preglasovanjem, takratna opozicija pa tudi ni kazala pretiranega interesa za rešitev tega vprašanja," je zapisala poslanka.

Irgl: Najti bomo morali rešitev, ki bo ljudi spravila med sabo Dodaja, da če želimo nekoč postati država, ki v celoti spoštuje slehernega posameznika in človekove pravice, "potem bomo morali tudi to vprašanje urediti in najti končno rešitev, ki bo pomirila in spravila ljudi med sabo. Opravičilo in priznanje lahko pripeljeta do sprave, zakonska ureditev pa lahko nato vse to le še formalno vzpostavi," je zapisala.

Poslanka je tudi spomnila, da je komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi, na svoji redni seji obravnavala poročilo varuhinje človekovih pravic in v okviru obravnave sprejela vrsto priporočil, ki naj jih vlada upošteva pri svojem delovanju.

V zvezi z omenjenimi priporočili se ji zdi zanimivo, da je kljub temu, da ima v tej komisiji koalicija večino, bil izglasovan sklep, ki se nanaša na položaj t.i. izbrisanih. "Komisija je namreč odločila, da naj državni zbor sprejme ustavni zakon, ki bo uredil položaj t.i. izbrisanih. Sklep komisije tudi pravi, da naj se vsak primer t.i. izbrisanih obravnava posebej, torej individualno in da se iz obravnave izločijo tisti, ki so na strani okupatorja aktivno sodelovali v napadu na samostojno državo Slovenijo ter se dejansko omeji oziroma izključi izplačilo odškodnin t.i. izbrisanim," je še zapisala poslanka.

V SDS so za individualno reševanje vprašanja izbrisanih V PS SDS so sicer prepričani, da je potrebno položaj t.i. izbrisanih rešiti individualno, vendar PS SDS, tako Irglova, ne more sodelovati pri "izpeljavi koalicijskega načrta, ki želi celo tistim, ki so sodelovali pri napadu na Slovenijo, ne samo urediti status, ampak celo izplačati odškodnine za nazaj. V takšnem primeru bi lahko prišlo do kršenja človekovih pravic ostalim državljankam in državljanom Slovenije," opozarja.

Na koncu je poslanka še spomnila, da so koalicijski poslanci na seji komisije predložili tudi sklep, da naj vlada pripravi medresorsko usklajene zakonske spremembe ali ukrepe za učinkovitejše razreševanje stanovanjske problematike mladih družin, starejših oseb, socialno ogroženih skupin in družin, ki jim stanovanjska zakonodaja po letu 1991 ni omogočila enakopravnega položaja pri reševanju stanovanjskega vprašanja.

V takšnem predlogu pa je po mnenju Igrlove mogoče zaznati težnjo, da se tistim, ki po letu 1991 niso imeli enakih pogojev za odkup stanovanja po t.i. Jazbinškovem zakonu, omogoči odkup le tega. "Takšen sklep pa lahko pod krinko pomeni, da bi lahko t.i. izbrisani stanovanja kupovali po netržnih cenah, ob čemer bi bili ostali državljani Slovenije z njimi v neenakopravnem položaju," še opozarja Irglova.