Sobota, 9. 12. 2023, 9.51
4 mesece, 2 tedna
Kraljev ulice v Ljubljani vse več. Kdo jim pomaga?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,27
V trenutnih zimskih razmerah je več kot dobrodošla tudi konkretna vsakodnevna pomoč s hrano, oblačili in zasilnim prenočiščem.
V Ljubljani število brezdomnih oseb v zadnjih letih strmo narašča. Brezdomni niso samo nesrečniki, ki jih, opremljene z vso njihovo skromno lastnino, srečamo v bolj ali manj skritih kotičkih po mestu, ampak gre za širši problem. Lahko so to osebe, ki jim preti nenadna izselitev ali pa morda ne zmorejo več finančnega bremena. Morda so bili ravno odpuščeni iz katere od inštitucij ali pa so brez strehe nad glavo ostali iz katerega drugega razloga. Ali je v razmeroma bogati Ljubljani – Mestna občina sicer načrtuje gradnjo novega zavetišča – zanje dovolj poskrbljeno?
Natančnega števila brezdomnih oseb v državi ne poznamo. "V Sloveniji nimamo o tem nobene raziskave, hkrati pa so mnogi med njimi nevidni. V Ljubljani ocenjujemo, da na ulici spi nekje med 70 in sto ljudi, poleti je ta številka seveda višja. V to oceno so všteti tudi tisti, ki noč občasno preživijo v zavetišču," pojasnjuje Hana Košan, predsednica društva Kralji ulice v Ljubljani.
V nevarnosti za zdrs v brezdomstvo in socialno izključenost so predvsem osebe s težavami v duševnem zdravju, z alkoholom in/ali z drogami, s šibko socialno mrežo ali brez nje. Številni so tudi odvisni od različnih oblik sistemske pomoči in oskrbe, na primer po odpustu iz zapora ali katerega od zavodov.
V Ljubljani mest v zavetiščih, kjer lahko brezdomne osebe tudi prespijo, nikakor ni dovolj.
Število brezdomnih iz leta v leto narašča
Množica brezdomnih, ki redno prihajajo v društvo Kralji ulice, je v zadnjem desetletju močno narasla. "Vsak dan se pri nas v dnevnem centru oglasi od 120 do 150 oseb. Skupno število obiskovalcev društva se je pred desetimi leti gibalo okrog 230, danes jih je že prek 900. Je pa res, da prihajajo tudi ljudje, številni upokojenci, ki streho nad glavo sicer imajo, a jim po plačilu stroškov ne ostane več za osnovna oblačila ali hrano. Marsikdo se tudi bori s hudim občutkom osamljenosti," pojasnjuje Košanova.
V Ljubljani ocenjujemo, da na ulici spi nekje med 70 in sto ljudi, poleti je ta številka seveda višja. V to oceno so všteti tudi tisti, ki noč občasno preživijo v zavetišču," pojasnjuje Hana Košan, predsednica društva Kralji ulice v Ljubljani.
Dodaja, da bi vsekakor potrebovali več dnevnih centrov, ne pa, da se ti zapirajo, kot denimo dnevni center VZD v Plečnikovem podhodu. Tako lokalna skupnost kot država bi morali spoznati potrebo po aktivni podpori organizacijam glede pridobivanja prostorov za te dejavnosti. "Lahko si mislite, da ko poskušamo prek oglasov na nepremičninskem trgu, odziv ni zelo dober, brezdomne osebe pač niso preveč zaželene," pojasnjuje Košanova.
Uršulinke odpovedale gostoljubje
Hkrati z načrtovanimi novimi kapacitetami prihaja do zapiranja drugih. Eden od njih je dnevni center in zavetišče za brezdomce, ki sta del del verificiranega javnega socialnovarstvenega programa in delujeta v okviru Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (VZD).
O zaprtju tega centra se je v javnosti že precej govorilo. Prostore v Plečnikovem podhodu, v katerih je dnevni center, ima v lasti red uršulink. Po poteku najemne pogodbe, ki je po 17 letih prenehala konec letošnjega junija, bi morali prostore izprazniti, a tako center kot zavetišče delujeta naprej. "Brezdomcev ne moremo ponovno poslati na cesto. V prostorih ostajamo, ker ne najdemo drugih primernih za to dejavnost. Potrebe po tem programu so za Ljubljano nujne, saj sta tako dnevni center kot zavetišče ves čas in vsa leta polna," je pojasnila Janja Završnik, strokovna delavka v dnevnem centru.
"Brezdomcev ne moremo ponovno poslati na cesto. V prostorih ostajamo, ker ne najdemo drugih primernih za to dejavnost. Potrebe po tem programu so za Ljubljano nujne, saj sta tako dnevni center kot zavetišče ves čas in vsa leta polna," pojasnjuje Janja Završnik, podpredsednica društva VZD.
Uršulinke, ki so društvu prostore od leta 2006 oddajale brezplačno, društva z razlogi za izselitev niso seznanile, pravi Završnikova in dodaja: "V izjavi za javnost oktobra letos so zapisale, da si želijo, da bi bile v skupku stavb, ki so njihove ali v solastništvu z Republiko Slovenijo in MOL, dejavnosti, ki bi bile skladne z njihovim osnovnim poslanstvom, ki je kulturna ali vzgojno-izobraževalna dejavnost.
Njihova trditev je v nasprotju z njihovimi dejanji, saj so ravno te dni v njihovih prostorih – v nekdanji Emonski kleti – odprli gostinski lokal The place. Tudi namesto gostilne Lars and Sven bo v prostorih nov najemnik z gostinsko dejavnostjo. Oba prostora sta v lasti sester uršulink in v nobenem od prostorov se ne bo izvajala kulturna ali vzgojno-izobraževalna dejavnost, temveč še naprej gostinska dejavnost," pojasnjuje Završnikova. Društvo VZD nadomestnih prostorov do sedaj ni našlo.
Završnikova še opozarja, da tudi na račun načrtovanega zavetišča lokalna skupnost kaže manj interesa za pomoč drugim centrom za pomoč brezdomnim. Prav tako je prepričana, da novogradnja ne bo nadomestila programa, ki deluje v Plečnikovem podhodu.
"Kratkoročno vsako zaprtje ali ukinitev pomoči dodatno obremeni tiste, ki ostajamo," se strinja Košanova.
Do leta 2025 novo zavetišče na Poljanski?
Jedro prihodnje strategije MOL na področju brezdomstva oziroma obravnave problematike brezdomstva predstavlja izgradnja novega centra za brezdomce, predvidoma do konca leta 2025. Center bo zgrajen na lokaciji dosedanjega, praktično dotrajanega zavetišča za brezdomce na Poljanski cesti, so povedali na MOL.
V novozgrajenem centru je za osnovno dejavnost torej zavetišče predvidenih osem skupnih spalnic z od štiri do osem ležišči in skupnimi sanitarnimi prostori, razdeljevalnico hrane z jedilnico s 50 sedišči ter servisnimi, administrativnimi in tehničnimi prostori. Dodatno bodo prostori v zgradbi omogočali nadgradnjo osnovne dejavnosti s programom za srednjeročno celodnevno bivanje do 36 samskih oseb, v treh etažah s po 12 individualnimi bivalnimi enotami z zasebnimi sanitarijami in skupno kuhinjo v vsaki etaži ter dostopom do skupne pralnice v kleti, napovedujejo v MOL.
Dodajajo, da bo z novim zavetiščem v Ljubljani znatno več kapacitet za namestitev, higiensko oskrbo in prehrano brezdomnih. Bistveno se bodo izboljšali tudi pogoji za izvajanje vseh vrst podpornih in svetovalnih storitev za brezdomne, ki jih MOL že tradicionalno podpira s sofinanciranjem socialnovarstvenih programov različnih izvajalskih organizacij.
Fotografija je simbolična, nastala je lani v Bejrutu v Libanonu.
Kako pomagajo društva
Društvo Kralji ulice po najboljših močeh izvaja nastanitveno podporo, v katero je vključenih nekaj čez 30 oseb. To pomeni, da po Ljubljani najemajo stanovanja, nekaj prek stanovanjskega sklada, nekaj prek nepremičninskega trga, ljudje pa so potem vključeni v program nastanitvene podpore.
Hkrati brezdomnim pomagajo še na druge načine, opravijo tudi kar nekaj terenskega dela. "Gremo na ulico in vzpostavljamo stik, včasih mine kar nekaj časa, da se brezdomna oseba opogumi in sprejme pomoč. Nekdo morda nima niti osebne izkaznice, še manj zdravstveno zavarovanje, ničesar, nobenega prihodka. Potem pomagamo to urejati, tudi denarno socialno pomoč, pokojnino in podobno," pojasnjuje Košanova.
In nadaljuje: "Ampak ključen problem se nam ne zdi toliko pomanjkanje zavetišč in ležišč v njih kot šibka volja odločevalcev, da bi brezdomstvo v čim večji meri zajezili, če že ne odpravili. Pri nas nimamo nobenih strateških dokumentov, s katerimi ne bi samo reševali oziroma upravljali z brezdomstvom, pač pa ga tudi preprečevali."
Ni vse samo v ogromnih finančnih vložkih
Pri nas se radi oziramo v tujino po primere dobre prakse. Kje v Evropi je področje reševanja brezdomstva dobro urejeno? Kralji ulice so vključeni v mrežo FEANTSA (Evropska federacija nacionalnih organizacij, ki delajo z brezdomci), ki je v bistvu edina evropska mreža, ki se s področjem brezdomstva ukvarja na ravni EU in za izvajanje dejavnosti dobiva tudi finančno podporo Evropske komisije.
Nihče si ne more urediti življenja, če nima pokritih čisto osnovnih potreb, kar streha nad glavo nedvomno je.
"Dober primer je Finska, čeprav kolegi poročajo, da se v času sedanje desne vlade dogajajo grozne stvari. Ampak na splošno je na Finskem pojav brezdomstva v upadu. Pri njih so prestrukturirali vsa zavetišča in res naredili nacionalno stanovanjsko politiko, ki je povezana z brezdomstvom. Namensko so začeli graditi neprofitna stanovanja in oblikovali različne programe nastanitvene podpore, denimo psihosocialne podpore, ki je uporabnikom v dejansko pomoč," pravi Košanova.
Gre za to, da nekatere države sledijo praksi housing first. Gre za koncept, ki brezdomnim osebam v najkrajšem možnem času nudi brezpogojno in trajno nastanitev, nato pa jim omogoči še druge podporne storitve. Nihče si ne more urediti življenja, če nima pokritih čisto osnovnih potreb, kar streha nad glavo nedvomno je.
"Tu gre za stvar odločitve države. Če se bo odločila za resno stanovanjsko politiko, bo ustrezno usmerjala sredstva in bo ta politika dobra. Vzemimo primer bogatega Bruslja, v osrčju Evropske unije. Kar sem sama doživela je, da tam na ulici lahko prestopaš prek množice brezdomnih, cele družine spijo pod milim nebom na vzmetnicah. Sploh pa pri nas brezdomstvo ni v tolikšnih razsežnostih kot ponekod po Evropi," poudarja Košanova.
Prepričana je, da je čas, da se začnemo v družbi pogovarjati, kako bomo preprečevali brezdomstvo, ki je sedaj večinoma pod okriljem socialnega varstva in nevladnih organizacij. Dejavnosti za pomoč brezdomnim se deloma financirajo tudi prek razpisov različnih ministrstev.
Denarna pomoč za najšibkejše
Na MOL so povedali, da problematiko naslavljajo oziroma rešujejo z dodeljevanjem znatnih sredstev iz proračuna za denarno pomoč občankam in občanom v socialnih in ekonomskih stiskah ter s sofinanciranjem raznolikih socialno varstvenih programov za različne ranljive skupine. V mnogih primerih MOL zagotavlja tudi prostore za izvajanje teh programov, še navajajo.
"Sofinanciramo programe nizkopražnih dnevnih centrov – to so tisti, ki imajo zelo nizke pogoje za vstop – in terenskega dela, z distribucijo sterilnega pribora za injiciranje in organiziranim zbiranjem rabljenega pribora, edino varno hišo za aktivne uporabnike nedovoljenih drog, ki so žrtve nasilja v Sloveniji, delovanje brezplačne Pro Bono ambulante s posvetovalnico, ki nudi zdravstvene in svetovalne storitve osebam brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, programe za vzdrževanje higiene, programe nastanitvene podpore v stanovanjih in podobno, naštevajo na mestni občini.
Dodajajo, da so med sofinanciranimi socialnovarstvenimi programi tudi tri zavetišča za brezdomne, od katerih je eno namenjeno brezdomnim uporabnikom nedovoljenih drog. Ta lahko skupaj nastanijo oziroma nudijo prenočitev okoli 70 osebam, v hladnih mesecih pa ob sodelovanju z izvajalci MOL zagotovi dodatne kapacitete, so zatrdili.
Mrežo navedenih nizkopražnih programov pomoči v letošnjem letu ponovno dopolnjujejo s financiranjem intenzivnega terenskega dela v centru Ljubljane, delo pa koordinira društvo Kralji ulice. Na MOL dodajajo, da so v te aktivnosti vključene različne službe mesta v okviru svojih nalog in pristojnosti.
Nujne stanovanjske enote
Tako si Javni stanovanjski sklad MOL (JSS MOL) na primer že vrsto let prizadeva zagotavljati zadostno število stanovanjskih enot, s katerimi bi poleg potrebe po neprofitnih stanovanjih zadostili tudi potrebi po nujnih in takojšnjih stanovanjskih enotah za posameznike in družine, ki se znajdejo v brezdomstvu. Trenutno oddaja 450 bivalnih enot posameznikom in družinam, ki bi brez možnosti te namestitve ostali na cesti.
Poleg dodelitve bivalne enote pa imajo občani MOL, tudi brezdomci, možnost rešiti svoj stanovanjski problem v okviru razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj, namenskih najemnih oskrbovanih stanovanj in namenskih najemnih stanovanj za mlade, so še povedali na MOL.
