Sreda, 10. 6. 2020, 14.46
4 leta, 6 mesecev
Kovšca ostaja predsednik Državnega sveta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
1
Državni svetniki so danes s 25 glasovi podpore med 36 prisotnimi Alojza Kovšco kot edinega kandidata izvolili za predsednika DS še za preostanek mandata. Stari novi predsednik DS je dosedanje delo ocenil kot uspešno, tudi v prihodnje pa se bo trudil za korektnost. Delo bo nadaljeval tudi podpredsednik Matjaž Švagan, prejel je 33 glasov.
Kovšca je v svoji predstavitvi postregel z nekaterimi statističnimi podatki o delu v času dosedanjega vodenja DS. V prvi polovici šestega mandata se je zvrstilo 30 rednih in 15 izrednih sej. Pri zakonodajnih iniciativah so bili po njegovih besedah precej uspešni, prav tako so uspeli z več kot polovico odložilnih vetov, piše STA.
Prisluhnil bo kritikam svojega dela
Med pobudami DS je izpostavil aktivno vlogo pri pobudi za ponovni zagon procesa vzpostavljanja pokrajin. Poudaril je tudi odlične odnose z DZ, tako na ravni predsednikov kot na ravni pristojnih služb, ter dobro obveščenost svetnic in svetnikov o dogajanju v DS.
Od prihodnjih načrtov pa je Kovšca omenil ureditev postopka ponovnega odločanja in ne ponovnega glasovanja o zakonu oziroma tako imenovanega četrtega branja. Po zadnjih pogovorih z nekaterimi političnimi strankami je namreč ugotovil, da se bo tudi o tem še mogoče pogovarjati. Izpostavil je tudi nadaljevanje digitalizacije DS in njegovo delovanje v obdobju predsedovanja Svetu EU. Kovšca je po izvolitvi za preostanek mandata zagotovil, da bodo njegova vrata svetnicam in svetnikom vedno odprta ter da bo prisluhnil tudi kritikam svojega dela.
DS je sejo nadaljeval s tajnim glasovanjem o kandidaturi Matjaža Švagana za podpredsednika DS. Tudi ta je na funkcijo kandidiral ponovno, na glasovanju pa je prejel 33 glasov od 36 prisotnih svetnikov. Potrdili pa so tudi predlog predsednikov, podpredsednikov in članov komisij DS za preostanek mandata. Kovšco je za predsednika DS tudi za preostanek mandata predlagala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter interesna skupina delodajalcev.
Na dnevnem redu tokratne seje je bilo sicer kar devet točk, med njimi so svetniki potrdili tri pobude za vložitev zakonskih sprememb. Z 29 glasovi za in nobenim proti so potrdili zakonodajno pobudo svetnika Danijela Kastelica za dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z njo želijo na zakonski ravni urediti skupinsko obnovitveno rehabilitacijo in zdravstveno letovanje otrok, poroča STA.
Predlog novele zakona ni šel skozi parlamentarno sito
S spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bi staršem, ki delajo krajši delovni čas zaradi varstva otroka, zagotovili, da zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa zaradi varstva otrok glede vplačanih prispevkov za socialno varnost niso na slabšem v primerjavi z zaposlenimi, ki te pravice ne koristijo. Zakonodajno pobudo svetnika Ladislava Rožiča je DS danes potrdil s 24 glasovi za in brez glasu proti.
Po tistem, ko predlog novele zakona o državnem svetu januarja ni šel skozi parlamentarno sito, so svetniki danes poskusili še enkrat. S 26 glasovi za in nobenim proti so potrdili dopolnjeni predlog, ki ureja področje pravnega varstva v postopku volitev v DS in v katerega so vključili večino mnenj parlamentarne zakonodajno-pravne službe.
Ni pa DS potrdil predloga za vložitev zahteve za oceno ustavnosti dela zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Pobudnika Bojana Režuna je zmotil del zakona, ki z namenom pospešitve investicij zaostruje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj.
Svetnik Matjaž Gams je dodal, da je po sprejemu številnih ukrepov zdaj čas tudi za preverjanje, ali ni morda kateri med njimi neustaven. Janoš Kern pa je izpostavil zasluge nevladnega sektorja in izrazil razočaranje, da se krivca za težave družbe išče v teh organizacijah.
Na drugi strani so nasprotniki pobude, med njimi Franc Golob in Ladislav Rožič, opozarjali predvsem na primere, ko lahko neka civilna iniciativa zaustavi za določeno regijo izjemno pomemben projekt, čeprav prihaja z drugega konca države in nima nikakršnega stika z lokalnim okoljem. Ocenjevali so tudi, da za takšno pobudo v času potrebe po zagonu gospodarstva ni primeren trenutek. Za predlog vložitve zahteve je glasovalo devet svetnikov, proti jih je bilo 21, še navaja STA.
1