Konferenca o vidikih izbrisa

Direktor mirovnega inštituta Lev Kreft je opozoril, da visoke podpore plebiscitarni odločitvi decembra 1990 ni bilo mogoče pričakovati brez obljub, da se nobenemu v novi državi ne bo poslabšal status. Izraz ne-Slovenci dobil drugačen pomen Zaradi načrtov o napadu JLA na Slovenijo pa je "nad vprašanji o etničnem značaju nove države prevladovalo vprašanje lojalnosti". Izraz ne-Slovenci je tako po njegovo namesto etničnega dobil drugačen pomen, ker se je v nekaterih krogih videlo v tem prebivalstvu možnost nastanka nekakšne pete kolone. Istočasno je "ob nemožnosti odkritega oblikovanja države kot etnične skupnosti" bilo po Kreftovem mnenju "slovenstvo prevedeno iz etnične v politično kategorijo državotvornosti, neslovenstvo pa iz etnične prevedeno v politično kategorijo nelojalnosti". To načelo pa se je po njegovo skušalo uporabiti tudi pri odklonilnih odločbah na vloge za državljanstvo.

bavcon: Upravni organi ne-Slovencem onemogočili življenje

Po besedah profesorja ljubljanske Pravne fakultete Ljuba Bavcona, ki je v začetku 90. let vodil svet za človekove pravice, so že leta 1991 "zaznali prva znamenja nacionalističnih sovražnih ravnanj z nekdanjimi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki so ostali v Sloveniji", vendar pristojni organi na to niso reagirali. V zvezi z izbrisom iz registra državljanov pa so kasneje, tako Bavcon, "upravni organi storili prav vse, kar je bilo sploh mogoče, za to, da bi t.i. ne-Slovencem onemogočili življenje".

"Bojevniki za osamosvojitev Slovenije" padli že na prvi preizkušnji Po njegovo so v zgodbi o t.i. izbrisanih tako "bojevniki za osamosvojitev Slovenije" padli že na prvi preizkušnji iz stebrov, na katerih slonijo človekove pravice, to so: spoštovanje človekovega dostojanstva, zagotavljanje pravne varnosti ter nadideološka, nadpolitična in nadnacionalna narava ljudi. Hkrati je Bavcon ob začetku delovanja nove vlade znova izrazil zahtevo o potrebi po izpolnitvi odločbe ustavnega sodišča.

16 let pozneje

Na mednarodni konferenci s polnim naslovom 16 let pozneje: politični in pravni vidiki izbrisa v Sloveniji, ki v organizaciji Mirovnega inštituta poteka danes in v četrtek, bodo nastopili tako aktivisti kot sami izbrisani ter pravni strokovnjaki. Današnjemu uvodnemu nagovoru so med drugimi prisluhnili tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, poslanka SD Majda Potrata in pravni zastopnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Matevž Krivic.