Komisija DZ se je seznanila s šikaniranjem javnih uslužbencev

Med razpravo so ugotovili, da je primerov šikaniranja veliko in da so pravdni postopki predolgi.

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je izhajajoč iz konkretnega primera uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) Petra Goloba razpravljala o položaju javnih uslužbencev, prijaviteljev nepravilnosti.

Komisija pa ni sprejela predloga sklepa predsednice komisije Majde Potrata (SD), po katerem bi vlado pozvali k sprejetju ukrepov za zagotovitev izvajanja kodeksa obnašanja javnih uslužbencev in k razmisleku o ukrepih za zaščito prijaviteljev kršitev.

Virant: Uslužbenci uživajo visok prag zaščite

Po besedah ministra za javno upravo Gregorja Viranta imajo uslužbenci v javni upravi, ki ocenijo, da so jim bile kršene pravice na delovnem mestu, možnost, da se s pritožbo obrnejo na komisijo za pritožbe. Virant meni, da uslužbenci uživajo visok prag zaščite. Omenjena komisija namreč "v mnogih primerih tudi ugodi pritožbam", kar je za ministra dokaz, da gre za samostojen organ. V konkretnem Golobovem primeru pa je Virant spomnil, da je zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu sam predlagal rešitev spora po mirni poti, saj je že na začetku ocenil, da bo MZZ v pravdnem postopku neuspešno.

Peter Golob se je iz svojega primera naučil, da največjo težavo pri pritožbah predstavljajo predolgi sodni postopki. V njegovem primeru je pravnomočna sodba prišla po šestih letih. V podobnih primerih pa "uslužbenci niso motivirani, da bi take nepravilnosti prijavili," je dejal.

Zaradi dolgih postopkov posamezniki nemočni

Predsednik sindikata delavcev v državnih in družbenih organih Drago Ščernjavič je opozoril predvsem na veliko število tožb, ki so vložena na delovna in socialna sodišča, in na posledične sodne zaostanke. Proces reševanja posameznega primera je po njegovo tako dolg, da je posameznik dostikrat nemočen. Ob tem je Ščernjavič priznal koristnost komisije za pritožbe.

Marolt krivdo naprtil "neki drugi vladi" Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je soglašal, da je "res nesprejemljivo, da sodni postopki trajajo več let," pri čemer je spomnil, da so se sodni zaostanki - ti naj bi bili med glavnimi krivci za sedanje stanje - generirali v času neke druge vlade. Kot je spomnil Marolt, so se v tem mandatu resno lotili sodnih zaostankov in skrajševanja postopkov. V tem so bila v letu 2007 delovna in socialna sodišča precej uspešna, zlasti pa ljubljansko, ki je zaostanke zmanjšalo za 25 odstotkov, je dodal državni sekretar.

Brez ustrezne opredelitve mobbinga

Da glavni problem tiči v dejstvu, da nespoštovanje kodeksa obnašanja javnih uslužbencev ni ustrezno sankcionirano, pa je izpostavil predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Ta je opozoril tudi, da ni povsem ustrezne opredelitve šikaniranja uslužbencev oz. t.i. mobbinga.

Na aktualnost tega vprašanja je v svojih poročilih v letih 2005 in 2006 opozoril že prejšnji varuh človekovih pravic, pa je poudarila sedanja varuhinja Zdenka Čebašek-Travnik.

Med razpravo so člani komisije in vabljeni na sejo ugotavljali smiselnost sprejetja sklepa, ki ga je predlagala predsedujoča Majda Potrata. Po njenem mnenju je iz Golobovega primera "videti, da kljub pravnomočnim dokumentom rešitve niso v skladu s pričakovanji". Prav zato je po njenih besedah pravi problem v tem, ali so javni uslužbenci v takšnem položaju sploh motivirani, da s prijavo tvegajo konflikt z nadrejenimi.

Virant: Sklep Potrate bi bil "brez smisla"

Minister Virant je opozoril, da bi bil sklep Potrate, čeprav dobronameren, "brez smisla". Po njegovo namreč že sedaj obstajajo primerni instrumenti za reševanje primerov šikaniranja in da "komisija za pritožbe funkcionira tako, kot je treba". Zato bi bilo morebitno ustanavljanje novih organov in komisij nepotrebno, je dodal.

Zvonko Černač (SDS) je ocenil, da v kolikor je problematika javnih uslužbencev, prijaviteljev nepravilnosti strnjena v takšnem predlogu sklepa, je to "stran vržen čas". Ob tem je poslanec poudaril, da si mora politika enotno prizadevati za to, da se sodni postopki v teh primerih ne bi tako vlekli oz. celo zastarali.

Širca: Zgodbe dobijo pridih, da gre za nezadovoljneže Podobne skrbi kot predsedujoča je imela Majda Širca (Zares), saj v mnogih primerih zgodbe prijaviteljev nepravilnosti "dobijo pridih, da gre za nezadovoljneže". Ob tem je poslanka med drugimi navedla primera javnega uslužbenca v Kobilarni Lipica, ki je bil po njenih besedah vržen na cesto, "ker je zagovarjal javni interes" ter direktorice Filmskega sklada, ki je opozarjala na "evidentne nepravilnosti".

Na to se je odzval Virant, ki je v primeru iz Kobilarne Lipica ocenil, da ko je "prišlo novo vodstvo in je bilo treba začeti delati, je to nekatere zelo zabolelo in so se začeli prikazovati kot žrtve".

Člani komisije so se v nadaljevanju seje seznanili s problematiko odkrivanja in registriranja poklicnih bolezni, nato pa so začeli z obravnavo poročila zunanjega ministrstva ZDA o stanju človekovih pravic v Sloveniji v letu 2007.