Komisija DZ se je seznanila s poročilom State Departmenta

Državni sekretar Zvonko Zinrajh meni, da o podelitvi statusa odločajo pravilno, vendar so postopki zapleteni. Za Nežo Kogovšek iz Mirovnega inštituta pa smo pri podeljevanju azila med zadnjimi v Evropi.

Na "meniju" tudi sodni zaostanki, denacionalizacija, mediji in diskriminacija Romov

Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti se je pri obravnavi poročila zunanjega ministrstva ZDA o stanju človekovih pravic v Sloveniji v letu 2007 sicer dotaknila številnih drugih vprašanj, kot so sodni zaostanki, denacionalizacijski postopki, zakonodaja na medijskem področju ter diskriminacija posebnih skupin prebivalstva kot npr. Romov.

"Vprašanje nosilcev za azil usklajeno z evropskimi direktivami" Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh je pojasnil, da je Slovenija konec lanskega leta sprejela zakon o mednarodni zaščiti, ki po njegovih zagotovilih vprašanje prosilcev za azil ureja v skladu z evropskimi direktivami.

"Zelo nizek odstotek odobrenih prošenj za azil""

Predstavnica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek pa je opozorila, da je "stopnja priznanih statusov najnižja v Evropi", pri tem pa je po njeno vprašljivo tudi omejevanje gibanja prosilcev za azil. Predsedujoča Majda Potrata (SD) je ob tem ugotavljala, da je odstotek odobrenih prošenj za azil zelo nizek. Zinrajh je bil nasprotno mnenja, da je 4-odstotni delež odobrenih prošenj za azil relativen. Tako ne drži, da bi bila Slovenija na evropskem repu, pač pa smo glede odstotka ugodno rešenih prošenj na 15. mestu v EU, je dodal državni sekretar.

Opozoril je tudi, da so postopki zapleteni in dolgotrajni, število vseh prošenj pa izhaja tudi iz dejstva, da je Slovenija zelo tranzitna država. Vendar, kot zagotavlja, so vse njihove odločitve "brez izjeme preverjene na sodišču," kamor se pravni svetovalci prosilcev pritožijo. Zaradi tega dejstva Zinrajh meni, "da o statusih azilantov odločamo pravilno".

Projekt za intenzivno odpravo sodnih zaostankov

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je glede problematike sodnih zaostankov, navedel, da so se intenzivno lotili projekta njihove odprave. V ta namen so zagotovili proračunska sredstva za zaposlovanje dodatnih sodnikov kot tudi za delovanje sodišč. K zmanjšanju sodnih zaostankov so po njegovo prispevali tudi s sprejemom nekaterih predlogov zakonov, ki so trenutno v parlamentarni proceduri. Med temi je omenil predlog novele zakona o pravdnem postopku in predloga zakonov o mediaciji in o arbitraži.

"Denacionalizacija je problem" Marolt je priznal nadaljnji obstoj problema denacionalizacije, ki 16 let po sprejemu zakona še ni zaključena. Ob tem je spomnil, da je vlada pripravila zakon o zaključku denacionalizacije, ki pa ga državni zbor ob ponovnem odločanju ni izglasoval.

Državni sekretar se je odzval tudi na navedbe State Departmenta o obstoju kazenskih sankcij za obrekovanje v medijih, na kar je opozorila tudi Majda Širca (Zares). Kot je pojasnil Marolt, nov predlog kazenskega zakonika "odpravlja zastarelo objektivno odgovornost odgovornega urednika," medtem ko ohranja možnost sankcij v primeru njegove krivdne odgovornosti.

Med razpravo je Neža Kogovšek izpostavila neurejen status Romov, ki nimajo svojih predstavnikov v občinskih svetih vseh občin, kjer so prisotni. Prav tako je po njeno problematično, da sta pri pogovorih z oblastmi izločeni dve od treh krovnih romskih organizacij - Zveza Sintov Slovenije in Zveza Romov za Dolenjsko, Posavje in Belo Krajino.

Svetovalka na vladnem uradu za narodnosti Tjaša Plohl je sicer priznala, da določeni problemi na tem področju ostajajo, vendar se v uradu trudijo najti dolgoročne rešitve, pri čemer so k svojemu delu pritegnili tako predstavnike Romov kot nevladnih organizacij.

"Džamija bo zgrajena leta 2009" Državni sekretar Marolt je glede navedb v poročilu o položaju verskih skupnosti, natančneje glede zastojev pri gradnji džamije na območju Ljubljane, pojasnil, da veljavni zakon o verski svobodi jasno določa pravico verskih skupnosti o gradnji verskih objektov. Kot opozarja Marolt, pridobitev lokacije za džamijo "pa ni v pristojnosti vlade, ampak je predmet dogovora med Mestno občino Ljubljana in versko skupnostjo". Predstavnik urada za verske skupnosti Robert Cajhen pa je izrazil pričakovanje, da bo džamija zgrajena v letu 2009.