Komisija DZ o tožbi Goloba in Grašiča zaradi razrešitve iz AUKN

Mandatno-volilna komisija je v zvezi z navedenima tožbama sprejela besedili odgovorov na tožbi, ki bosta posredovana Upravnemu sodišču RS z zahtevano dokumentacijo, so po seji sporočili iz DZ. Golob in Grašič zahtevata ničnost sklepa DZ o razrešitvi Golob je prepričan, da bo tožbo dobil, saj da v sklepu o razrešitvi ni navedenih razlogov. Zakon o upravljanju kapitalskih naložb države namreč izrecno navaja šest razlogov, na podlagi katerih je mogoče razrešiti predsednika ali člana uprave AUKN. Golob in Grašič sta sprožila upravni in delovnopravni spor. V prvem izpodbijata zakonskost odločitve DZ oz. zahtevata ničnost sklepa, kar bi pomenilo vzpostavitev stanja pred razrešitvijo, torej da bi bila člana uprave, v drugem pa izpodbijata prekinitev delovnega razmerja, ta del pa vključuje izplačilo plač za nazaj, odpravnino (ta jima glede na pogodbo po Golobovih besedah pripada tudi v primeru krivdne razrešitve), zamudne obresti in odškodnino za reintegracijo. Sejo so zaprli za javnost Mandatno-volilna komisija je o tožbah razpravljala na zaprti seji. Predsednica komisije Sonja Ramšak (SDS) je pojasnila, da se je odločila sejo zapreti za javnost, ker so sodni postopki v teku. Član komisije Janko Veber (SD) je dejal, da ne vidi razlogov za zaprtje seje, tudi če so sodni postopki v teku, saj da podatki, ki jih imajo, niso zaupne narave, poleg tega so bili tudi vsi postopki ob razrešitvi članov uprave javni. Vlada je ob predlogu razrešitve Golobu in Grašiču očitala prekoračitev pooblastil ter nevestno in nestrokovno ravnanje. Konkretno so se očitki nanašali na navedbe v pismih Banki Slovenije glede članov nadzornih svetov bank ter poslancem, sindikatom in medijem glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banka (NLB). Vlada jima je očitala, da sta javnosti, poslancem in interesnim skupinam posredovala informacije, za katere bi morala vedeti, da so domneve, prikazovala pa sta jih kot dejstva. Glede NLB so se ti podatki nanašali na odkup hibridnega posojila od banke KBC in ceno dokapitalizacije. Vlada jima je očitala tudi nestrokovno in nevestno ravnanje s tem, da naj bi na dan glasovanja o zakonu o bančništvu s pismom želela preprečiti glasovanje. Po takratnih navedbah vlade je AUKN podobno, v nasprotju s pričakovanji vlade, ravnala že v primeru dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).