Četrtek, 23. 1. 2025, 22.39
7 ur, 36 minut
Koloman Lainšček: Vsak rudar ve, v kaj se spušča
Velenje in z njim vsa država žalujeta. V tragični nesreči v velenjskem rudniku so umrle tri osebe. Delo v rudniku je nevarno, delovne nesreče se dogajajo, ni naključje, da se rudarji že od nekdaj pozdravljajo s Srečno! Ob vsaki nesreči se pojavi vprašanje, ali in kako bi jo bilo mogoče preprečiti. Je kljub bolečini ob izgubi življenj upravičeno kazati s prstom na morebitne krivce?
V ponedeljek sta v jamo Preloge Premogovnika Velenje vdrla mulj in voda, pri čemer je zasulo tri rudarje. Žal se je izkazalo, da je bila nesreča zanje usodna, kljub temu da je takoj stekla reševalna akcija.
V dneh po nesreči v javnosti krožijo špekulacije, da bi se dalo nesrečo preprečiti, iščejo se krivci, ki so vsaj posredno odgovorni za katastrofo.
"Nesreče v rudniku se ne da napovedati, saj se globoko pod zemljo dogajajo nepredvidljivi geološki procesi. To je podobno, kot bi vnaprej poskušali napovedati natančen datum potresa," je prepričan Koloman Lainšček, upokojen rudar iz Velenja, ki ne skriva žalosti ob izgubi življenj "kameradov", kot se med seboj naslavljajo rudarji. Kljub temu da so številni poklici nevarni, pa je rudarstvo še posebej specifično, poudarja sogovornik, ki je bil v svoji 30-letni rudarski karieri priča več nesrečam, a se je marsikatera med njimi k sreči končala brez človeških žrtev.
Po nesreči znova v jamo
Vodstvo velenjskega premogovnika napoveduje, da bodo v teh dneh nadaljevali izkope, potem ko bo inšpekcija ocenila, da so dela dovolj varna. Kakšni občutki pri tem prevevajo rudarje, ki so v jami pred le nekaj dnevi izgubili tri sodelavce?
"Kljub nesreči je treba gledati naprej, moraš iti prek tega, če hočeš biti rudar," je zatrdil Lainšček, ki se zaveda, da je to delo še posebej stresno za mlade.
Kot pravi, ga žalostijo komentarji v javnosti, da je treba rudnik zapreti, sploh pa zato, ker so se rudarji ustrašili. "Vsak, ki postane rudar, se zaveda, v kaj se spušča," poudarja sogovornik. Čeprav po drugi strani nihče ne pride delat v rudnik, ker bi imel rad rudarstvo, ampak predvsem zaradi eksistence. Kot je bilo tudi v njegovem primeru, pravi.
Bolijo tudi očitki o dobrih plačah in beneficirani delovni dobi. "Verjemite, po 50. letu starosti težko ostanete v zadostni fizični kondiciji za delo v rudniku, kjer so razmere za delo izjemno težke," pojasnjuje.
Močne vezi med rudarji
Eden od ponesrečenih rudarjev je bil Lainščku tudi osebno blizu, saj ga je na začetku poti uvajal v delo. "V vsej Šaleški dolini ga najbrž ni človeka, ki ne bi bil tako ali drugače – družinsko, prijateljsko ali karierno povezan s preminulimi rudarji. V olajšanje je, da smo jih razmeroma hitro našli in bodo vsaj lahko deležni dostojnega pokopa. Vsem nam je neizmerno hudo za vsakogar, saj nas rudarje veže posebna vez, ki ostane tudi po koncu delovne poti. Povezani ostanemo kot bratje, z nekaterimi celo bolj," poudarja Koloman Lainšček.
V petek je v Sloveniji razglašen dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje.