Ponedeljek, 17. 5. 2021, 11.20
10 mesecev, 2 tedna
Teden za prihodnost planeta
Koliko Mariborčanov uporablja enega od do zdaj manj znanih koridorjev v mestu?
Uporaba kolesa v urbanem okolju ima številne prednosti. S kolesom smo hitri, zato mu veliko ljudi raje daje prednost pred javnimi prometnimi sredstvi. Kolo je cenovno ugodno in ne obremenjuje okolja, poleg vsega pa je izjemno koristno za zdravje. Mesto je s kolesarskega sedeža veliko bolj zanimivo. Zakaj potem številke govorijo drugače? Če bi se vsi zapisali kolesarskemu načinu premikanja po mestu, bi bilo življenje vseh veliko bogatejše.
Maribor ni le mesto mostov, ampak tudi mesto, ki sprejema aktivno mobilnost za svoj način transporta po mestu. Deset odstotkov Mariborčanov za vsakodnevne vožnje že uporablja kolo.
S kolesom nad posledice podnebnih sprememb
Slovenci smo leta 2017 opravili več kot 12 milijard kilometrov, to je, kot bi 300-tisočkrat obšli Zemljo po ekvatorju. Naše najpomembnejše prevozno sredstvo je osebni avtomobil, saj kot vozniki opravimo osem milijard kilometrov. Po statističnih podatkih smo 21,3 odstotka poti opravili peš, samo 4,5 odstotka pa s kolesom. Z javnimi prevoznimi sredstvi pa smo opravili 4,3 odstotke svojih vsakodnevnih poti.
Si zaveznik planeta? SODELUJ V NAGRADNEM KVIZU!
Sprejeti kolo kot svoje prevozno sredstvo
Uporaba kolesa v urbanem okolju ima številne prednosti.
Še posebej se kažejo neizkoriščene možnosti v kolesarjenju, in sicer pri razdaljah, dolžine do pet kilometrov. Raziskave kažejo, da avtomobil izberemo, ker je to običajno, saj smo tako navajeni, in ne zaradi razdalj, predolgih, da bi pot odpravili peš ali s kolesom. Avtomobil razumemo tudi kot najbolj zanesljiv način potovanja, saj se nanj zanesemo predvsem za opravke, pri katerih je pomembno, da smo pravočasni.
Tudi infrastrukturne rešitve so bile v preteklosti bolj naklonjene motornemu prometu, zato razmah kulture mestnega kolesarjenja ni bil mogoč. Zdaj pa v ospredje vedno bolj prihajajo rešitve, ki promovirajo trajnostno mobilnost – hoja, kolesarjenje, javni potniški promet in druge oblike alternativne mobilnosti. S tem pa prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti.
Naš prvi korak, ki ga lahko naredimo kot posameznik, je namreč ta, da na primer, omejimo število kratkih voženj oziroma da se po opravkih na kratkih razdaljah opravimo peš ali se odpeljemo s kolesom.
Prepričati javnost, kako pomembna je vožnja s kolesom
Kolesodvor je namenjen vsem dnevnim migrantom, ki kombinirajo javni potniški promet s kolesom.
Leta 2019 je mariborsko Društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa začel tudi projekt Kolesarsko mesto, v okviru katerega so usposobili 20 prostovoljnih kolesarskih mehanikov, reciklirali in obnovili več kot 170 odsluženih koles, dvignili kolesarsko kulturo in zasnovali kolesarsko omrežje v obliki 11 kolesarskih koridorjev, ki povezuje vse mariborske mestne četrti in okoliške občine. Namen projekta Kolesarsko mesto je bil spodbujati razvoj kolesarjenja kot ene izmed najbolj naravnih in okoljsko neškodljivih oblik prometa ter promovirati, saj si želijo spodbujati kolesarjenje in spremembe potovalnih navad.
V sklopu projekta Kolesarsko mesto je med 13. in 18. aprilom potekal festival Kolesarsko mesto, ki ga je pripravila Mariborska kolesarska mreža.
Kolesarski koridorji, ki povezujejo Maribor z okoliškimi občinami
Kolesarski koridorji, ki povezujejo Maribor z okoliškimi občinami:
Mariborska kolesarska mreža, ki sodeluje pri ustvarjanju in izboljševanju prometne politike z namenom izboljševanja pogojev za kolesarjenje, od leta 2013 upravlja tudi Center mobilnosti v praznih občinskih prostorih na frekventni poti v bližini glavne železniške in avtobusne postaje. Deluje kot podporno okolje za trajnostno mobilnost v Mariboru. V Centru mobilnosti redno izvajajo program Bajk kuhna, ki je namenjen učenju popravljanja koles in uporabe orodja. Izvajajo tudi servis in izposojo koles, izdelavo in predelavo koles po naročilu, skrbijo za varovano kolesarnico Kolesodvor pred železniško postajo. Tako že od leta 2014 upravljajo prvi Bike&Ride sistem v Sloveniji.
Kaj pa v svoji občini in pri sebi doma naredite za bolj zeleni planet?
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo "krotiti" podnebne spremembe.
V Bohinju, na Jesenicah, v Budanjah, Škofji Loki, Šentjerneju na Dolenjskem in Ptuju ter drugod dokazujejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo mogoče in praktično izvedljive.
Naj tudi vaša občina postane zaveznik planeta.
PREVERI ŠE VEČ DOBRIH ZGODB.
Ali si zaveznik planeta?
Vsak peti Slovenec meni, da so podnebne spremembe najresnejša težava, s katero se sooča svet, kaže v lanskem letu opravljena raziskava Evropske komisije.
V projektu LIFE IP Care4Climate so prepričani, da je skrajni čas, da od besed preidemo k dejanjem.
Poznaš vzroke sprememb in ukrepe za blažitev njihov posledic bolje od svojih prijateljev?
Preveri svoje znanje in sodeluj v nagradnem žrebanju. Podarili bomo:
- nahrbtnik in
- tri majice.
Reši podnebni kviz!
Imamo Samo 1 planet: Prehod Slovenije v nizkoogljično družbo
Navdihujoča spletna stran Samo 1 planet, kjer uporabniki lahko poiščejo številne ideje in zanimivosti s področja varovanja okolja in prehoda v nizkoogljično družbo, je nastala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
