KK, JJ, GG ali o mrežah in kopačici

Vse očitke, ki jo v interpelaciji bremenijo, spretno in sproščeno zavrača: o domnevnem vplivu na delo policije pove, da so vsa obveščanja potekala v skladu z veljavnimi navodili, pri cenah najema poslovnih prostorov za Nacionalni preiskovalni urad pa postreže s številkami, ki branijo njene odločitve.

Matematika je sicer eksaktna veda, manj natančna pa je izbira številk, ki jih ta ali ona stran uporabi za dokazovanje svojega prav, toda ne da se izogniti vtisu, da je dosedanji potek interpelacije verjetno v očeh javnosti pripisal več pik sami interpeliranki kot pa tistim, ki so interpelacijo vložili. Tako se pravzaprav uresničujejo bojazni nekaterih sociologov in opazovalcev, da utegnejo premalo selektivne interpelacije ustvariti prav nasprotni učinek od tistega, ki ga njihovi pobudniki pričakujejo.

Za Kresalovo ni dvoma, kdo za interpelacijami v resnici stoji, saj med svojimi zagovori najde prostor tudi za izjavo: »Tukaj ne potrebuješ dokazov, ampak samo domneve, spletke. V tem pa so v SDS zelo dobri.« Če so pobudniki interpelacije morda pomislili, da je zaradi odsotnosti predhodnih političnih izkušenj Katarina Kresal najšibkejši člen Pahorjeve vlade, postaja vedno bolj očitno, da nikakor ni tako.

Leva in desna mreža Mreže – dobesedne in v prenesenem pomenu – so očitno primerne za slovensko dnevno politiko. Ko so tiste prave ribiške mreže v Piranskem zalivu in okrog njega padle z agende dnevnega poročanja (sicer ne moremo vedeti, ali ne bodo v bližnji prihodnosti zopet prišle v ospredje), so letošnja februarska dogajanja naslovnicam medijev postregla z drugo mrežo – socialno mrežo, ki naj bi dokazovala vpletenost politične elite in njeno imunost na zakone in pravno državo.

Odgovornost in vloga ministrice Katarine Kresal v tej mreži naj bi izvirala iz domnevno spornih pogodbenih povezav, ki naj bi se pojavile predvsem v povezavi z njenim partnerjem Mirom Senico. Tako je po Sloveniji že pred dnevi zaokrožila mreža povezav, v katerih se ob pokojnem dr. Baričeviču in odvetniku Miru Senici pojavljajo vplivni ljudje z levega političnega brega.

Te dni je LDS vrnil dolg s svojo dopolnjeno različico socialne mreže, ki vključuje ter posredno ali tudi neposredno z jedrom mreže (odvetnikom Mirom Senico in doktorjem Sašom Baričevičem) povezuje prvake vseh treh opozicijskih strank – Jelinčiča, Janšo in Žerjava. Še nekaj pomembnih udeležencev se v dopolnjeni verziji »mreže« pojavi na novo ali v spremenjeni luči : direktorica Veterinarske uprave RS Vida Čadonič Špelič je članica SLS, Dea Baričevič, sestra pokojnega doktorja Saša Baričeviča, je članica SLS…

Tu je še nekdanji kmetijski minister Iztok Jarc, član SLS, ki sicer zanika, da so bili bulmastifi vrnjeni lastniku med njegovim mandatom – a bi morali biti v času njegovega mandata bulmastifi uspavani, pa niso bili. Čigava zgodba je torej ta socialna mreža, ki jo rišejo po 2. februarju, se sprašujeta oba politična bregova in ob tem vsak ponuja svoj (bistveno drugačen) odgovor.

Ob tem pa se morda pozablja, da se v razmeroma majhni državi Sloveniji, ki se po številu prebivalcev primerja z manjšim velemestom, krogi poznanstev in takih ali drugačnih sodelovanj kar hitro sklenejo in velikokrat ob tem sploh ne poznajo barv in predznakov.

Sevniško-istrski kmet brez traktorja Manj sproščeno kot notranja ministrica pa je včeraj nastopil visokošolski minister Gregor Golobič, in sicer kot prvi od predvidoma več kot 30-ih zaslišancev pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje sum klientelizma in korupcije pri njegovem ravnanju. Vse očitke zavrača, tudi tiste, da je vplival na pridobivanje poslov in posojil za podjetja iz skupine Ultra. Zatrjuje tudi, da ni solastnik zagorske Ultre, temveč da je le desetodstotni solastnik nizozemske »hčere« Ultra Sum, za kar naj bi odštel (samo) 2500 evrov. In ker mu, kot pravi, Ultra Sum ni namenila nobenega izplačila, ni osnov za obdavčitev v Sloveniji, in zato ni niti davčne utaje.

A se je komisija po tem zagovoru usmerila še v njegov status kmeta, ki naj bi ga pridobil pred dvanajstimi leti, in ki ga je (iz)rabil, da bi prišel do kmetijskega zemljišča v Istri. Golobič odgovarja, da je ta status pridobil z garanjem na kmetiji starih staršev, ko še ni bil javni funkcionar, in da je zemljo pri Sevnici prej bolj intenzivno obdeloval. Danes zato sicer nima več traktorja, a ima, kot je dejal, frezo in rahljalnik, po domače kopačico.

Očitkov zoper Golobiča je še več, ki jih ta vse prav tako zavrača. Ob tako nasprotnih stališčih zasliševalcev in zaslišanca bo kopačica parlamentarne komisije gotovo imela še veliko dokazovalnega dela. Če bo sploh kaj izkopala.