SiolNET. Novice Slovenija
1,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kje v Ljubljani je dihanje nevarno?

1,80

termometer

hisa Ljubljana
Foto: Bojan Puhek

Merjenje koncentracije dušikovega dioksida v zraku je pokazalo, da je na desetih mestih v Ljubljani ta presegla mejno letno vrednost. Meritve sta izvedli nevladni organizaciji Focus in Inštitut za zdravje in okolje, v današnji predstavitvi pa so dodali, da je zmanjšanje prometa zaradi epidemije novega koronavirusa ugodno vplivalo na kakovost zraka.

Med 1. in 22. februarjem so na 156 lokacijah po Ljubljani namestili 185 difuznih vzorčevalnikov, merjenje pa je bilo izvedeno po metodi ljubiteljske znanosti oziroma citizen science. Lokacije so izbrali s pomočjo predlogov prebivalcev prestolnice, posebno pozornost pa so namenili točkam, kjer se ob gostem prometu zadržuje večje število ljudi, in lokacijam, kjer se zadržujejo ranljive skupine, kot so šole, bolnišnice in domovi starejših občanov.

Najvišje vrednosti oglikovega dioksida so zmerili pri Orto baru. Najvišje vrednosti oglikovega dioksida so zmerili pri Orto baru. Foto: STA

Najbolj kritično pri Ortobaru

Merjenje je bilo uspešno na 148 lokacijah in 174 difuznih vzorčevalnikih, analizo so opravili v švicarskem laboratoriju Passam AG, rezultati pa so pokazali, da je bilo deset lokacij kritičnih, 11 pa z zadovoljivo koncentracijo dušikovega dioksida. Močno je izstopalo merilno mesto pri Ortobaru na Šmartinski cesti, kjer je vrednost koncentracije dušikovega dioksida presegla 50 mikrogramov na kubični meter.

Najbolj kritične lokacije:

- podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli (Šmartinska 22),

- križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad),

- okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte),

- križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most,

- križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu,

- nadvoz čez avtocesto A1 na Zaloški cesti,

- Drenikova cesta pri GIB,

- križišče Zaloške in Grablovičeve ceste v bližini železniške postaje Vodmat in klinik UKC Ljubljana,

- križišče Litostrojske in Celovške ceste pri trgovini DM,

- Roška cesta pri Srednji ekonomski šoli Ljubljana.

Glavni vir dušikovega dioksida so izpušni plini iz prometa, predvsem dizelskih vozil. V Sloveniji zakonsko določena letna mejna koncentracija za zaščito zdravja ljudi znaša 40 mikrogramov na kubični meter.

Posebne razmere zaradi epidemije

Povprečna vrednost meritev je znašala 31,4 mikrograma na kubični meter. Na preostalih lokacijah letna mejna vrednost ni bila presežena, vendar je treba upoštevati ugodne vremenske in prometne pogoje.

Merjenje kakovost zraka "V času merjenja v Ljubljani ni bilo značilne zimske inverzije, ki poslabša gibanje zraka. Prav tako ni bilo 'običajnih' razmer na področju prometa: podatki MOL o povprečnem dnevnem prometu kažejo, da je bila obremenjenost cest v februarju 2021 za približno 20 odstotkov nižja kot februarja leto prej," so pojasnili na današnji predstavitvi rezultatov.

Kot je dejala Marjeta Benčina, vodja programa Mobilnost v okoljski organizaciji Focus, so podobne meritve opravljali že leta 2019, ko so na kar 22 od 51 točk vrednosti presegale 40 mikrogramov na kubični meter.

Po novih smernicah kritični rezultati

Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje ob tem opozarja, da je Svetovna zdravstvena organizacija za letošnje leto napovedala spremembo zastarelih smernic, po katerih bi mejo s 40 prestavili na 20 mikrogramov na kubični meter.

"Novejše epidemiološke raziskave namreč kažejo, da se škodljivi učinki na zdravje kažejo že pri 20 µg/m3, posebno pri otrocih, nosečnicah, nedonošenčkih, starejših ljudeh in ljudeh s pridruženimi boleznimi (kot so na primer respiratorna obolenja). V tem kontekstu moramo interpretirati tudi rezultate svojih meritev dušikovega dioksida, ki smo jih izvedli v obdobju nekoliko zaostrenih epidemioloških ukrepov, a so vseeno pokazali visoke vrednosti tudi v bližini izobraževalnih in zdravstvenih ustanov," je poudaril Gorenc.

Ob upoštevanju novih smernic bi na kar 137 od 148 lokacij koncentracije dušikovega dioksida v merilnem obdobju presegale mejno vrednost.

Ljubljana mesto Foto: STA

Kako bi lahko izboljšali kakovost zraka?

Meritve, izvedene po metodi ljubiteljske znanosti s pomočjo prebivalcev in prebivalk, so sicer neuradne, vendar zaradi strateško izbranih lokacij in velikega števila merilnih točk dajejo pridobljeni rezultati dober vpogled v problematiko onesnaženosti zraka zaradi prometa v Ljubljani in potrjujejo, kako velika težava so dizelska vozila na naših cestah (predstavljajo skoraj 60 odstotkov vozil), pojasnjujejo v Focusu in na Inštitutu za zdravje in okolje.

Med njihovimi predlogi za izboljšanje kakovosti zraka so: uvedba brez- ali nizkoemisijskih območij, v katerih bi omejili dostop z vozili na fosilni oziroma dizelski pogon, bolj restriktivna parkirna politika, izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje ter razvoj javnega potniškega prometa, prijaznega do potnikov.

Kakovost zraka je zelo pomembna in kot je opozoril Matteo Barisione iz evropske zveze za javno zdravje (EPHA), lahko 379 tisoč prezgodnjih smrti v Evropi pripišemo onesnaženosti zraka.

Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov za zaščito zdravja ljudi in vegetacije:

- urna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi: 200 µg/m3 (dovoljeno preseganje: 18-krat v enem letu);

- letna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi (velja od 1. 1. 2011)40 µg/m3;

- kritična letna koncentracija NOx za zaščito vegetacije in ekosistemov v naravnem okolju: 30 µg/m3.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 15
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin