Kje se skriva rešitev za slovensko zdravstvo?

"Zdravstvo je zadnja oaza socializma družbenih podsistemov v državi, ki nam je ni uspelo prilagoditi evropskemu pravnemu redu. To se nam zdaj maščuje," o slovenskem zdravstvu meni prvi mož zdravniške zbornice Andrej Možina, ekonomist Sašo Polanec pa dodaja, da se mora družba vprašati, kako pomembno je zanjo javno zdravstvo.

Zdravniki so po skoraj letu dni neuspešnih pogajanj z vlado začeli stavkati prejšnji torek. Od vlade zahtevajo sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so opredeljeni v modri knjižici (več časa za enega bolnika pri družinskem zdravniku in tudi pri kliničnih specialistih) in (znova) postopno vzpostavljanje razmerja ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika. Plača povprečnega zdravnika se je namreč v zadnjih letih znižala za skoraj 30 odstotkov.

V enem tednu (zdravniki so se v milejši obliki stavke odločili, da bodo delali 40 ur na teden) pogajalci Fidesa in vlade niso našli rešitev. Zdravniki so od vlade v ponedeljek tudi zahtevali, da izstopijo iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Z vlade so nato sporočili, da takšne odločitve v dveh urah ne morejo sprejeti, v Fidesu pa so se kljub temu odločili, da stavke ne bodo zaostrili.

"Zdravstvo je zadnja oaza socializma, ki nam ga ni uspelo prilagoditi evropskemu pravnemu redu. To se nam zdaj maščuje. Rešitve iščemo le v konfliktnih trenutkih. Zdaj so se vsi pripravljeni noč in dan pogajati, prej pa eno let nič," je predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina kritičen, da se resno pogovarjajo šele zdaj, ko so zdravniki zagrozili s stavko.

Kaj sprejem standardov in normativov pomeni v praksi?

Za sprejem standardov in normativov slovensko zdravstvo potrebuje nove moči. Po mnenju Možine je v odboju petih let treba zaposliti več kot 800 novih zdravnikov. Mlade zdravnike bodo morali prepričati, naj ne odidejo v tujino.

"Zvišanje plač je v zahtevah sekundarnega pomena glede na trenutne razmere, v katerih je trenutno zdravstvo, še zdaleč pa ni nepomembno. Ustvariti moramo primerne delovne pogoje za kakovostno in varno prakticiranje medicine. Približna ocena je, da bomo v prihodnjih letih za nove zaposlitve in spremljajoče programe potrebovali dodatnih 500 milijonov evrov. Tudi s to številko bomo po javnih sredstvih, ki jih namenjamo za zdravstvo, še vedno pod evropskim povprečjem," pravi Možina, ki v prihodnjih štirih letih pričakuje 1.300 novih specialistov (ob upoštevanju upokojevanj), do leta 2025 pa celo 1.900.

Zdravstvene teme:

Zdravniška stavka: "Naše javno zdravstvo je centralnoplansko gospodarstvo, ne odziva se na dejanske potrebe"

Boste v teh dneh pri zdravniku čakali dlje? #video

Zakaj za zdravila brez recepta plačujemo več kot sosedi?

Lekarniški ravs: piljenje zakona ali rušenje ministrice?

"Imamo več kot 40 tisoč bolnikov, ki čakajo predolgo, zato je povišanje prispevkov za javno zdravstvo gasilsko, ampak je nujno potreben ukrep, če želimo zavarovati varnost bolnikov," meni predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Foto: Bor Slana

Kaj bo imel od tega uporabnik javnega zdravstva?

Po Možinovem mnenju bo več novih zdravnikov razbremenilo že obstoječe zdravnike, sistem bo do bolnikov prijaznejši, zdravniki bodo izvajali bolj kakovostno, varno in racionalnejšo medicino.

"Ko bodo imeli zdravniki več časa za obravnavo bolnika, bodo tudi ustvarili manj stroškov. To je najcenejša medicina. Zdaj je zdravnik preobremenjen in se zato hitreje odloča za pošiljanje bolnikov na specialistične preglede, da se tako zavaruje," trenutno stanje opisuje Možina. 

Ob tem je treba skrajšati tudi čakalne vrste.

"Dobil bo večje zagotovilo, da bo varno obravnavan, in to v razumnem času. Treba je zagotoviti evropsko raven zdravstva v razumnem času. To pomeni obravnavanje v 30, 45 dneh, ne pa v enem letu," meni prvi mož zdravniške zbornice.

"Nezadovoljstvo v javnem sektorju raste že od leta 2004. Ne vidim razloga, zakaj bi moral javni sektor absorbirati vse izgube nesposobnih bančnikov," ekonomist Sašo Polanec meni, da bi uspeh zdravnikov opogumil tudi preostale javne uslužbence. Foto: STA ,

Kje najti dodatna sredstva?

A nova delovna mesta in povečanje število zaposlenih pomenijo tudi večjo breme za državno blagajno. Po mnenju ekonomista Saše Polanca je ena od možnosti tudi dvig izdatkov za zdravstvo pri davkoplačevalcih.

"Družba se mora vprašati, koliko državnih izdatkov oziroma davkov želi imeti. Če se ji zdi zdravje pomembno, potem je ena od rešitev dvig prispevkov. Pomembno je, da zdravstvo ohranjamo v dobri formi. Sam bi povečal preventivo in poskušal prej odpravljati težave, na primer debelost pri mladih," meni Polanec.

"Brez novih finančnih virov ne bo šlo. Pri tem smo preveč zaostali, ker nismo ustvarili zavarovalniške konkurence, tudi poslovne avtonomije zavodov še nismo izvedli," pa je prepričan Možina

Če uspe zdravnikom …

Zdravniki niso edini, ki niso zadovoljni s trenutnim stanjem v javnem sektorju. Polanec je prepričan, da imajo veliko možnosti za uspeh, luč na koncu predora oziroma skorajšnji dogovor pa vidi tudi Možina. 

In kakšno bo sporočilo, ob morebitnem uspehu zdravnikov, za druge javne uslužbence?

"Ne pričakujem učinka domin. Ne govorimo samo o dobrobiti zdravnikov, ampak zlasti o varnosti državljanov in do njih prijaznejšem zdravstvu," pravi Možina, medtem ko Polanec vidi v primeru uspeha stavke priložnost tudi za preostale: "Ko nekomu uspe, se tudi pri drugih povečajo pričakovanja, vedenje se spremeni. Verjetno se bodo tudi drugi sektorji bolj agresivno pogajali. To so vprašanja, ki bodo večno obstajala. Vedno bo vprašanje, kako se bo delil proračun, trenutno je zdravstvo najaktualnejša tema."