Kirurg Igor Gregorič: Trenutna zdravstvena reforma vodi v nazadovanje, ne v napredek

Igor Gregorič je kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. Tja se je podal leta 1984 v okviru izpopolnjevanja na specializaciji in ostal. Več let je bil zaposlen na Texas Heart Institutu (THI) v Houstonu, ki je med vodilnimi svetovnimi ustanovami na področju kardiovaskularne kirurgije, presaditve srca in mehanske cirkulatorne podpore, pred petimi leti pa je postal predstojnik kirurškega oddelka centra za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital v Houstonu.

Zadnjih 18 letih sodeluje tudi z bodočimi slovenskimi zdravniki, ki k njemu prihajajo na izpopolnjevanje. Do zdaj ga je obiskalo okoli 1.200 slovenskih zdravnikov.

Igor Gregorič je vodja oddelka centra za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital v Houstonu. Foto: Matej Leskovšek

Kako komentirate novo zdravstveno reformo? Kakšna se vam zdi?
Spremembe so zelo majhne. Po mojem mnenju bi morala biti zdravstvena reforma drugače orientirana, predvsem v smeri spremembe financiranja, zavarovanih družb, bolj opredeljenega javno-zasebnega zdravstva in večje konkurenčnosti v zdravstvu, predvsem v vodenju zdravstvenih ustanov.

Mogoče bi celo najprej moral navesti preverjanje kakovosti zdravstvenih storitev ter izvajanje protokolov in poenotenje zdravstvenega sistema. To se mi zdi, da bi morala biti zdravstvena reforma. Ne pa, koliko časa se plačuje bolniška odsotnost in koliko odstotkov. Res je, tudi to je treba sprejeti, vendar to niso glavne stvari.

Treba je pogledati, kje smo, kje je preostala Evropa, kje je svet in kaj se da spremeniti. Zdi se mi, da trenutna reforma bolj povzroča nazadovanje kot napredovanje sistema.

Pravkar poteka stavka zdravnikov pod okriljem njihovega sindikata Fides. Podpirate njihove zahteve?
"Trenutna zahteve zdravnikov so majhen kamenček v mozaiku celotnega problema," meni Gregorič. Foto: Ana Kovač Ne. Ne podpiram stavke zdravnikov, niti zdravniških sindikatov. Naloge, ki jih izvaja sindikat, bi po mojem mnenju morala izvajati zdravniška zbornica in slovensko zdravniško društvo.

O stavki pa … To so spet, podobno kot pri reformi, majhni zahtevki, majhna premikanja, majhni dogovori med vlado in sindikatom. Ponovno poudarjam, če se sindikat že vključi v razpravo o reformi, potem bi morali razmišljati o pravih reformah v zdravstvu, ne pa o manjših zadevah, kot so plačilne liste in nagrajevanje. Seveda, tudi to spada zraven, vendar je majhen kamenček v mozaiku, ne pa osrednja zahteva.

Se vam zdi, da slovenski zdravniki delajo premalo/preveč?
Pravo vprašanje tukaj se mi zdi, kaj je treba narediti oziroma koliko morajo zdravniki v Sloveniji delati, da bo sistem deloval. To pomeni, da je treba pripraviti izračune, statistiko, pregledati zakonodajo, kjer je opredeljeno, koliko (časovno) lahko zdravnik dela. V določenih državah je to omejeno z delovnimi urami na teden, v ZDA pa recimo na ravni specializacij.

Z drugimi besedami, kot specialist morate opraviti določeno količino dela in če to traja od sedmih zjutraj do osmih zvečer, pač morate to opraviti. V zasebnih klinikah je to še bolj navito, saj so še toliko bolj zainteresirani, da dobite čim večje število pacientov, ker od tega dobite denar.

Na drugi strani pa mora zdravstvene storitve nekdo preverjati, na primer država ali institucija.

Kakšno je znanje slovenskih študentov, ki pridejo k vam na prakso?
Imajo veliko teoretičnega znanja, manjka pa jim praktičnega. Sam bi uvedel več prakse med študijem. Pravijo tudi, da jim v ZDA namenimo večjo vlogo. Tukaj je več individualnega dela s študenti, ni velikih skupin.

Kaj bi bilo treba spremeniti v slovenskem zdravstvenem sistemu?
Po mnenju Gregoriča študentje na medicinski fakulteti dobijo veliko teoretičnega znanja in premalo praktičnega. Foto: Ana Kovač Poudarjam štiri bistvene spremembe. Finančni sistem je treba spremeniti, sprostiti zavarovane družbe, ne pa samo zgoščanje v ZZZS, treba je spremeniti javno-zasebno zdravstvo, ukiniti koncesije.

Pri zasebnem zdravstvu ne mislim, da mora pacient plačati iz žepa, ampak samo v smislu, kdo je lastnik zavodov oziroma institucij in aparatov.

Z različnimi lastniki institucij bi se povečala konkurenčnost in zmanjšale bi se čakalne vrste.

In četrtič, nujno potrebno je uvesti nadzor kakovosti dela in nagrajevati tiste, ki delajo kakovostno, in opominjati tiste, ki delajo manj kakovostno.

Pomembno se mi zdi, da je javnost dobro obveščena. Če se bo na transparent način pojasnilo, kaj boš dobil z drugačnim sistemom, kje bo ta sistem v primerjavi z današnjim, kaj je treba, da se sistem dvigne, kakšne so finančne osnove in kako se ta denar dobi, mislim, da bo tudi javnost videla, da je drugačen sistem mogoče boljši od trenutnega.

Ko govorimo o drugačni ureditvi zdravstva. Bi bilo tudi dražje?
Potrebna je analiza. Brez tega se ne da. Treba je pogledati, kaj se da spremeniti s trenutnim vložkom. Mogoče je treba povečati prispevno stopnjo, vendar je treba državljanom pojasniti, kaj bodo za to dobili, in potem videti, ali se strinjajo.

Ena od rešitev, vsaj delna, so tudi zdravstveni turizem in različne donacije. Če predpostavljamo, da se nekaj sto milijonov evrov izgubi s korupcijo, že njena ukinitev lahko premakne sistem na bolje.

Nekaj se da tudi prihraniti tudi z optimizacijo dela. Če vi danes v eni ambulanti opravite določene preiskave in potem jutri v bolnišnici te iste preiskave ponovijo, je to nepotrebna poraba sredstev.

Kakšen je vaš običajen delovni dan na kliniki? Odkar je predstojnik kirurškega oddelka centra za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital v Houstonu, opravi okoli 200 operacij srca letno. Foto: Ana Kovač
Začne se z vizito ob sedmih zjutraj, operativa pa se začne ob 7.30. Vmes je treba pokriti še ambulanto, potem sledi nekaj sestankov. Končam nekje ob šestih, sedmih zvečer. Kdaj je seveda treba tudi podaljšati. Dokler ni delo opravljeno, ne moreš domov.

Kakšna je vaša vloga pri naročanju materiala v bolnišnici Memorial Hermann Hospital v Houstonu?Nimam je. Vodstvu bolnišnice povem, kakšne materiale za svoje delo uporabljam in potrebujem, potem pa bolnišnica poskuša doseči čim boljšo ceno. Če jim je še vseeno previsoka, poskušamo najti alternativo, če je to mogoče.

Imate stik z zastopniki materiala?
Ja, vendar le glede novosti in povratnih informacij.

Obstaja korupcija tudi v ameriškem zdravstvu?
Seveda obstaja, vendar je ena pomembna razlika s Slovenijo. Če te dobijo, greš v zapor za zelo dolgo časa.

Tudi zdravniki, ki slabo delajo oziroma škodijo svojim pacientom, gredo v zapor. Zadnji primer je zdravnik iz Washingtona, ki je imel zelo slabe rezultate in ni upošteval pripomb institucij. Sledila je tožba enega od pacientov, ki mu je škodoval, in obsojen je bil na dosmrtno ječo.