Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Ponedeljek,
31. 3. 2014,
11.21

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

DDV Anže Burger Igor Masten

Ponedeljek, 31. 3. 2014, 11.21

7 let, 12 mesecev

Kdo so zmagovalci in poraženci dviga DDV

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Zmagovalec dviga DDV je predvsem javni sektor, poraženci pa zlasti gospodarstvo in ljudje z nižjimi dohodki, ugotavlja ekonomist Anže Burger.

Zaradi padca nepremičninskega zakona minister za finance Uroš Čufer vladi predlaga dvig davka na dodano vrednost (DDV) 1. maja letos. Predvidoma naj bi se splošna stopnja dvignila za dve odstotni točki (z 22 na 24 odstotkov), znižana pa za pol odstotne točke (z 9,5 na 10 odstotkov).

Dvig DDV bo še bolj ohromil slovensko gospodarstvo Kot je pojasnil ekonomist Anže Burger, bo dvig DDV zmanjšal potrošnjo – cene izdelkov in storitev za potrošnike se bodo dvignile, obenem pa se bodo prihodki podjetij znižali. Dvig DDV bodo torej čutili tako potrošniki kot podjetja.

Dvig DDV bo še povečal brezposelnost in nasploh negativno vplival na gospodarsko aktivnost v Sloveniji, ki je že zdaj ohromljena. Javni sektor si še ni naložil bremena krize Po mnenju Burgerja so zmagovalci dviga DDV tiste skupine v državi, ki še niso občutile posledic krize, pa bi morale tudi one nositi del bremena. To je zlasti javni sektor, ki jo je v primerjavi z gospodarstvom relativno dobro odnesel.

Poleg gospodarstva, ki že zdaj nosi velik del bremen krize – nezaposlenih je 130 tisoč ljudi, stopnja zaposlenosti pada iz leta v leto –, bo dvig DDV relativno gledano bolj prizadel ljudi z nizkimi dohodki. Ti namreč namenjajo večji del svojega prihodka potrošnji. Že lanski dvig DDV je imel negativen vpliv na gospodarstvo Tudi ekonomist Igor Masten poudarja, da bo imel dvig DDV negativen vpliv na gospodarsko aktivnost in zasebno potrošnjo. Podobno kot je imel negativen vpliv dvig DDV lani julija (z 20 na 22 odstotkov oziroma z 8,5 na 9,5 odstotka).

Masten je prepričan, da se v proračun z dvigom DDV ne bo nateklo 180 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal izpad zaradi neuveljavitve nepremičninskega davka.

Nepremičninski davek še najmanj slaba možnost Glede nepremičninskega davka meni, da je bil to pravi ukrep, ki pa je bil tehnično slabo izpeljan. Ta zakon je treba zato popraviti in ga popravljenega čim prej sprejeti. Med davki je nepremičninski davek še najmanj slab.

Je pa po njegovem mnenju nepremičninski davek premalo obremenil nepremičnine v zasebni uporabi, preveč pa podjetja, kjer imajo nepremičnine status osnovnega sredstva.

Izpad za državni proračun, občine na istem kot prej S padcem nepremičninskega davka na ustavnem sodišču se bo v državni proračun prelilo okoli 200 milijonov evrov manj denarja. Glede občin ni sprememb, saj se bodo v občinske proračune še naprej prelivala nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

V Evropi ima najvišjo splošno stopnjo DDV Madžarska (27 odstotkov), najnižjo pa Luksemburg (15 odstotkov). Največjo evropsko gospodarstvo Nemčija ima splošno stopnjo 19 odstotkov, znižano pa sedem odstotkov.

Kako visok DDV imajo slovenske sosede? Naša severna soseda Avstrija ima splošno stopnjo 20 odstotkov, znižano pa deset odstotkov. Ima tudi vmesno stopnjo 12 odstotkov, ki velja samo za neposredni nakup vina od pridelovalca.

Italija ima splošno stopnjo 22 odstotkov, znižano pa deset in štiri odstotke. Naša vzhodna soseda Madžarska ima, kot že omenjeno, splošno stopnjo 27 odstotkov, znižano pa 18 odstotkov. Hrvaška ima splošno stopnjo 25 odstotkov, znižano 13 odstotkov in zelo znižano štiri odstotke (nakup kruha, mleka, knjig …).

Ne spreglejte