Kdo in kaj je zaznamovalo Slovenijo v letu 2015

Ob izteku leta smo pripravili pregled najpomembnejših dogodkov, ki so se v 365 dneh zgodili v Sloveniji in pustili bolj ali manj velik pečat. Vladi ni bilo dolgčas Vlada Mira Cerarja je imela v prvi polovici leta veliko dela sama s sabo. Afera s honorarji – zneski so bili objavljeni v KPK-jevem Supervizorju – je odnesla ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar, s honorarji pa je dobro služil tudi finančni minister Dušan Mramor. Njena zamenjava Klavdija Markež je na položaju zdržala le teden dni, plagiatorstvo pa ji je odneslo tudi poslansko mesto in naziv magistre. Nasledila jo je Maja Makovec Brenčič, hkrati z njo pa je ministrica postala Andreja Katič, ki je na obrambnem ministrstvu nasledila Janka Vebra. Zaradi njegovega angažiranja vojaških obveščevalcev pri prodaji Telekoma Slovenije je Cerar zahteval, da odstopi. Veber je trmasto vztrajal, zato je sledila interpelacija, v kateri je vlada glasovala proti svojemu ministru, pozneje pa je Veber ostal še brez poslanske imunitete.

SD je sicer napenjala mišice, a ostala v vladi, ki je ni zrušila niti dvoumnost glede soglasja, ki naj bi ga Cerar imel za delo na ljubljanski pravni fakulteti.

Cerar je na začetku leta obljubil, da bo vlada izpeljala privatizacijo 15 podjetij. Besedo je držal glede NKBM, prodaja Telekoma je zaradi nizke cene padla v vodo, Zavarovalnica Triglav pa je postala začasno strateška.

Premier je moral delati red tudi v lastni stranki. Najprej je odstopil poslanec Srečko Blažič, nato ga je dokončno zapustil Bojan Dobovšek, ki se mu je pred koncem leta pridružil Peter Jamnikar. Dobovšek se je spogledoval tudi z Alenko Bratušek, ki so jo obiskali kriminalisti, a zapuščali njeni "zavezniki". Po Petru Vilfanu, ki je prestopil med upokojence, je iz stranke ZaAB izstopil še Jani Möderndorfer.

Kmalu po tem, ko je vlada upihnila prvo svečko, so na dan prišle nepravilnosti v vrstah slovenske diplomacije. Vlada je odpoklicala zapravljive veleposlanike, predsednik Borut Pahor pa je zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju novih veleposlanikov.

V drugi polovici leta so na nekatere ministre letele številne kritike. Črno piko pri opoziciji si je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar prislužila zaradi pridržanja nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Interpelacija ni uspela. Po pozivih k odstopu zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc in finančnega ministra so vse glasnejša ugibanja, da bo Cerar po novem letu potegnil nekatere kadrovske poteze. Politično temperaturo pred koncem leta so dvignile preiskave na sedežu stranke SDS.

Patria pravnomočno zastarala Tudi leto 2015 ni minilo brez afere Patria. Konec januarja je Janez Janša ostal brez poslanske imunitete, aprila pa je ustavno sodišče sodbo razveljavilo in poslalo nazaj na prvo stopnjo. Janša je dobil nazaj poslanski mandat, minister Goran Klemenčič pa je pozive k odstopu zavračal. Septembra je Okrajno sodišče v Ljubljani sporočilo, da je zadeva zastarala. Janšev zagovornik Franci Matoz je napovedal pritožbo na zastaranje.

Sredi poletja odjeknil Pirangate Potem ko se je zunanji minister Karl Erjavec hvalil, da bo po njegovih neuradnih informacijah Slovenija na arbitraži o meji dobila dostop do odprtega morja in zato prejel opozorilo iz Haaga, je julija kot strela z jasnega udarilo sredi Piranskega zaliva. Hrvaški časopisi so objavili posnetke pogovora slovenske agentke Simone Drenik s slovenskim sodnikom Jernejem Sekolcem. Hrvaška je zagnala vik in krik ter kljub sporočilom iz Bruslja, da naj se arbitraža nadaljuje, enostransko odstopila od postopka. Slovenija vztraja, da alternative arbitraži ni.

Po odstopu Sekolca in hrvaškega arbitra Budislava Vukasa je Slovenija za svojega arbitra imenovala Francoza Ronnyja Abrahama. Erjavec je razglašal veliko zmago, po le enem tednu pa je sledil nov šok: Abraham je odstopil, vlada pa je izbiro novega arbitra prepustila sodišču. To je za nova arbitra imenovalo Norvežana Rolfa Fifeja in Švicarja Nicolasa Michela .

Po arbitraži o LB je Slovenija sredi decembra proti Hrvaški izgubila še spor glede NEK. Svoji južni sosedo bo morala plačati okoli 40 milijonov evrov. Odločitev sodišča o mejnem sporu bo predvidoma znana prihodnje leto.

Načeto zdravstvo Slovensko zdravstvo je bolno. To je bilo še posebej vidno pri sagi o iskanju človeka, ki bi vodil največjo slovensko bolnišnico. Simon Vrhunec ni dobil soglasja k imenovanju na čelo UKC Ljubljana, so pa mu našli dobro plačano službo. Za v. d. direktorja bolnišnice, ki jo je letos poleg primera zdravnika Ivana Radana ter poziva ministrice Kolar Celarčeve vodstvu UKC in Nevrološke klinike k odstopu pretresalo tudi poročilo o katastrofalnem stanju v otroški srčni kirurgiji, je bil imenovan Andrej Baričič, ki pa se je kmalu izkazal za spornega. Vlada mu je odpovedala podporo, UKC pa začasno vodi Brigita Čokl.

Begunci, migranti in ograja Sredi septembra so v Slovenijo začeli prihajati prvi begunci in migranti, potem ko je Madžarska postavila ograjo na svoji meji. Zaradi nenadziranega pošiljanja prebežnikov iz Hrvaške v bližino meje s Slovenijo so se med drugim valom, ki se je začel sredi oktobra, že tako razgreti odnosi med sosedama zaostrili. Stvari so se izboljšale po mini vrhu, ki ga je sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Novembra je vlada med vse glasnejšimi namigovanji o t. i. mini schengenu, iz katerega bi bila Slovenija izključena, začela postavljati bodečo žico na meji s Hrvaško, zaradi česar je naša južna soseda v Bruslju začela postopek proti Sloveniji. Po napadih v Parizu je SDS predlagala prepoved nošenja nikaba in burke, kar pa so poslanci zavrnili.

DUTB morali zapustiti tujci Zaradi naraščajočega nezadovoljstva z višinami nagrad, ki si jih je izplačalo vodstvo slabe banke – to se je zapletlo tudi v spor s Savo Turizem – je vlada oktobra zamenjala Torbjörna Manssona in Larsa Nyberga, vodilna tujca v DUTB. Slabo banko je obiskala tudi policija, ki je preiskovala svetovalne pogodbe, kriminalisti pa so se v povezavi z DUTB oglasili tudi pri poslancu SDS Andreju Širclju in na sedežu stranke. Šircelj je bil predsednik upravnega odbora DUTB, v času imenovanja v upravni odbor pa je bil državni sekretar na ministrstvu za finance.

KPK v javnosti prala umazano perilo Čeprav je imela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) polne roke dela – lotili so se premierja Cerarja, Janše, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, evropske komisarke Violete Bulc, tožilca Zvonka Fišerja in nekdanjega notranjega ministra Aleša Zalarja –, ji ni zmanjkalo časa za medsebojna obtoževanja in pranje umazanega perila v javnosti med predsednikom Borisom Štefanecem in njegovo namestnico Almo Sedlar, kar je privedlo celo do policijske preiskave. Konec leta je Slovenija zaradi KPK prejela črno piko iz tujine.

Policistom je prekipelo Policistom je zaradi neizpolnjenih obljub, slabih pogojev za delo in prenizkih plač prekipelo. Potem ko je še na začetku leta dejal, da je treba policistom zagotoviti ustrezne pogoje za delo, je Cerar jeseni ubral drugačne strune. Razglasitev stavke policistov je v precej ostrem tonu označil za neprimerno, z njimi pa se ni hotel sestati.

Referendum o družinskem zakoniku Letos smo se volivci na volišča podali enkrat – na referendum. DZ je marca sprejel zakon, ki je registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačil z zakonsko zvezo, in zavrnil razpis referenduma o noveli zakona. Koalicija Za otroke gre! Aleša Primca in Metke Zevnik se je zato obrnila na ustavno sodišče, ki je referendum dovolilo. Pobudnikom referenduma je uspelo doseči zahtevani kvorum in slaviti, Primc pa je po zmagoslavju napovedal vstop v politiko.