"Kava za seboj." Zapis, ki bi moral biti kaznovan?

Jezikovna pravila niso enake narave kot pravna pravila in določila, pojasnjuje Marko Stabej z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Odgovor glede uvedbe globe v primeru nepravilne uporabe slovenščine pri napisih pred lokali ali trgovinami je tako zelo jasen: "Nikakor!"

Kaj pravi zakon?

Uporaba standardne slovenščine za pravne subjekte ni zakonsko določena – izjema so besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah, ki jih določa 15. člen Zakona o javni rabi slovenščine. Simona Bergoč, vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo, kjer so pristojni za to področje, pravi, da pojem pravilnosti v jeziku ni tako preprost, kot se zdi. Večkrat se namreč zgodi, da za pravilnega obvelja neki izraz ali jezikovno sredstvo, ki ga uporablja vpliven posameznik ali ozka skupina ljudi, ne da bi bil kot tak prisoten v referenčnih priročnikih, kot so pravopis, slovar ali slovnica – tudi s temi je težava, saj so zastareli in bi jih morali prenoviti.

Ni hujših anomalij

Ministrstvo za kulturo ocenjuje, da na področju javne rabe slovenščine ni hujših anomalij, kljub temu pa je potrebna pozornost na nekatere glasove, zlasti v gospodarstvu in visokem šolstvu, ki pod vplivom kapitala postavljajo pod vprašaj smiselnost ohranjanja slovenščine v teh domenah.

V šoli ne naučijo dovolj?

Marko Stabej poudarja, da ljudje opazimo samo tisto, kar odstopa, ne pa celote. Če bi opazovali celoto, bi ugotovili, da je napak veliko manj kot slovnično ustreznih napisov. Drži pa tudi, da šola ni zmeraj in pri vseh ljudeh enako učinkovita – marsikateri napis pa najbrž izvira tudi od koga, ki ni obiskoval slovenskih šol, ne osnovne ne kakšne druge.