Nedelja, 13. 7. 2014, 23.38
9 let, 2 meseca
Kakšna bo usoda Janeza Janše?

Politična pot Janeza Janše je usodno prepletena z zgodovino slovenske države. Svojo politično pot je začel na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot mladinski funkcionar v nekdanji Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Ta je v tistih letih postajala skorajda opozicija Zvezi komunistov Slovenije (ZKS).
Njegova aretacija je sprožila slovensko pomlad, Janez Janša pa je postal simbol te politične pomladi. Deset tisoči – med njimi tudi tisti, ki so pozneje postali njegovi politični nasprotniki – so protestirali za njegovo izpustitev.
Leta 1989 je bil Janša eden od ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze (SDZ), intelektualnega jedra slovenskega osamosvojitvenega gibanja. Po prvih demokratičnih volitvah spomladi 1990 je postal obrambni minister v Peterletovi vladi in organiziral slovenske oborožene sile, ki so v osamosvojitveni vojni leta 1991 skupaj s policijo premagale JLA.
Na volitvah jeseni je njegova politična kariera tako rekoč visela na nitki. Veliko vprašanje je, kakšna bi bila njegova politična pot, če se SDSS leta 1992 ne bi uvrstila v parlament. To ji je namreč uspelo le za las – dobila je skromnih 3,34 odstotka glasov. Po volitvah je Pučnik leta 1993 vodenje stranke prepustil Janši in stranka se je začela vzpenjati. Janša je tako prvič postal strankarski prvak.
Po volitvah 1992 je SDSS postala del druge Drnovškove vlade, a je po aferi Depala vas leta 1994 DZ razrešil Janšo kot obrambnega ministra. Njegova odstavitev je spet sprožila množične proteste in njegova stranka, ki je zapustila vlado, je po javnomnenjskih anketah postala druga najmočnejša – pred njo je bila le Drnovškova LDS.
A je Janša, potem ko sta LDS in SLS sklenili koalicijo, prvič postal vodja opozicije, saj je vodil najmočnejšo politično stranko zunaj koalicije. Leta 2000, po padcu Drnovškove vlade, je Janša za nekaj mesecev spet postal obrambni minister v desnosredinski vladi, ki jo je vodil Andrej Bajuk, takrat SLS+SKD.
Na državnozborskih volitvah leta 2000 je SDS podpora malenkostno upadla – dobila je 15,81 odstotka glasov, a je prvič postala najmočnejša na desni sredini, tako SLS kot novoustanovljena NSi sta namreč dobili manj glasov. Janša je tako med letoma 2000 in 2004 spet vodil najmočnejšo opozicijsko stranko.
Čeprav je imela Slovenija v času njegovega vodenja visoko gospodarsko rast, je SDS izgubila državnozborske volitve leta 2008, ki so potekale v znamenju izbruha afere Patria in nezadovoljstva s plačno reformo. SDS je sicer dobila več glasov kot štiri leta prej, in sicer 29,26 odstotka, a jo je prehitela SD Boruta Pahorja, ki je dobila 30,45 odstotka glasov.
Janša je tako spet postal vodja opozicije, a je dolga kazalo, da mu bo spet uspel veliki met, saj se Pahorjeva vlada ni preveč izkazala v boju proti krizi, ki je Slovenijo udarila leta 2009. Toda na predčasnih volitvah leta 2011 mu je zmago odnesla novoustanovljena stranka, ki jo je vodil ljubljanski župan Zoran Janković.
A tudi ta vlada ni dolgo zdržala, tako da so morali slovenski volivci 13. julija spet na predčasne državnozborske volitve. Toda Janša na njih ni mogel sodelovati kot svoboden državljan. Tri tedne pred volitvami je moral namreč v zapor zaradi zadeve Patria. Za Janšo je ta proces poskus režima, da diskreditira in likvidira političnega nasprotnika.
Na nedeljskih predčasnih volitvah je SDS dobila 20,70 odstotka glasov, kar je njen najslabši izid po letu 2000. Zaostanek za zmagovalno stranko SMC, ki je dobila 34,63 odstotka glasov, je ogromen, SDS pa še vedno ostaja najmočnejša stranka na desni sredini.
"Kako se bodo stvari razvijale, pa je v tem hipu težko ocenjevati. Ravno zaradi dejstva, da je Janša v zaporu, je v stranki še več solidarnosti in podpore njemu kot osebi, ne glede na izid volitev. Zato ne pričakujem menjave v smislu, da bi kdo v stranki želel Janšo zamenjati, gre za vprašanje njegove lastne odločitve, kako vidi svojo nadaljnjo politično kariero. Ravno zato, ker je v zaporu, se mi ne zdi verjetno, da se mu bo stranka odrekla, ker bi bilo to razumljeno kot nož v hrbet," še meni Makarovič.
Tudi politični analitik Aleš Maver je prepričan, da je – dokler je Janša v zaporu – menjava na čelu stranke izključena. Poleg tega bo dejstvo, da je Janša v zaporu, verjetno močno oteževalo refleksijo in kakršnekoli spremembe na desni sredini.
Tudi Matevž Tomšič pravi, da se je na teh volitvah izkazalo, da je zaprti Janša velika pomanjkljivost za SDS. "Tisti, ki so govorili, da se je skorajda sam zaprl, da bi dosegel boljši izid, so bili postavljeni na laž." Je pa Tomšič prepričan, da bo na koncu sodba proti Janši razveljavljena.