Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Nedelja,
13. 7. 2014,
23.38

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 13. 7. 2014, 23.38

9 let, 2 meseca

Kakšna bo usoda Janeza Janše?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Janševa politična pot je imela veliko vzponov in padcev. Leta 1992 bi bilo skoraj konec njegove politične kariere, a je pozneje dvakrat postal slovenski premier. Mu bo tudi zdaj uspel ponoven vzpon?

Politična pot Janeza Janše je usodno prepletena z zgodovino slovenske države. Svojo politično pot je začel na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot mladinski funkcionar v nekdanji Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Ta je v tistih letih postajala skorajda opozicija Zvezi komunistov Slovenije (ZKS).

Namesto na čelo ZSMS v zapor Maja 1988 – prav v času, ko je kandidiral za predsednika ZSMS – ga je aretirala SDV Slovenije, tajna politična policija, in ga izročila JLA, ki ga je skupaj z Ivanom Borštnarjem, Davidom Tasićem in Francijem Zavrlom postavila na sodišče.

Njegova aretacija je sprožila slovensko pomlad, Janez Janša pa je postal simbol te politične pomladi. Deset tisoči – med njimi tudi tisti, ki so pozneje postali njegovi politični nasprotniki – so protestirali za njegovo izpustitev.

Leta 1989 je bil Janša eden od ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze (SDZ), intelektualnega jedra slovenskega osamosvojitvenega gibanja. Po prvih demokratičnih volitvah spomladi 1990 je postal obrambni minister v Peterletovi vladi in organiziral slovenske oborožene sile, ki so v osamosvojitveni vojni leta 1991 skupaj s policijo premagale JLA.

Janša leta 1993 prvič postane strankarski prvak Po razkolu v SDZ na desno Pirnatovo in levo Bavčarjevo strujo se ni pridružil nobeni od teh, ampak se je včlanil v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), ki jo je vodil Jože Pučnik. Po padcu Peterletove vlade spomladi 1992 je Janša (p)ostal minister v prvi vladi Janeza Drnovška.

Na volitvah jeseni je njegova politična kariera tako rekoč visela na nitki. Veliko vprašanje je, kakšna bi bila njegova politična pot, če se SDSS leta 1992 ne bi uvrstila v parlament. To ji je namreč uspelo le za las – dobila je skromnih 3,34 odstotka glasov. Po volitvah je Pučnik leta 1993 vodenje stranke prepustil Janši in stranka se je začela vzpenjati. Janša je tako prvič postal strankarski prvak.

Po volitvah 1992 je SDSS postala del druge Drnovškove vlade, a je po aferi Depala vas leta 1994 DZ razrešil Janšo kot obrambnega ministra. Njegova odstavitev je spet sprožila množične proteste in njegova stranka, ki je zapustila vlado, je po javnomnenjskih anketah postala druga najmočnejša – pred njo je bila le Drnovškova LDS.

Janša leta 1996 prvič postane vodja opozicije Na državnozborskih volitvah leta 1996 pa Janševi SDS ni uspelo postati najmočnejša stranka na desni sredini. Sicer je bil izid v primerjavi z letom 1992 skoraj petkrat boljši, a je bila s 16,13 odstotka glasov "le" tretja. Med zmagovalko LDS in njo se je namreč vrinila SLS z dobrimi 19 odstotki.

A je Janša, potem ko sta LDS in SLS sklenili koalicijo, prvič postal vodja opozicije, saj je vodil najmočnejšo politično stranko zunaj koalicije. Leta 2000, po padcu Drnovškove vlade, je Janša za nekaj mesecev spet postal obrambni minister v desnosredinski vladi, ki jo je vodil Andrej Bajuk, takrat SLS+SKD.

Na državnozborskih volitvah leta 2000 je SDS podpora malenkostno upadla – dobila je 15,81 odstotka glasov, a je prvič postala najmočnejša na desni sredini, tako SLS kot novoustanovljena NSi sta namreč dobili manj glasov. Janša je tako med letoma 2000 in 2004 spet vodil najmočnejšo opozicijsko stranko.

Janša prvič postane premier Vrh njegove politične kariere je bila zmaga SDS (zdaj preimenovana v Slovensko demokratsko stranko) na državnozborskih volitvah leta 2004. Stranka je dobila 29,08 odstotka glasov in prehitela do tedaj vladajočo LDS. Dolgoletni vodja opozicije je tako prvič postal predsednik vlade.

Čeprav je imela Slovenija v času njegovega vodenja visoko gospodarsko rast, je SDS izgubila državnozborske volitve leta 2008, ki so potekale v znamenju izbruha afere Patria in nezadovoljstva s plačno reformo. SDS je sicer dobila več glasov kot štiri leta prej, in sicer 29,26 odstotka, a jo je prehitela SD Boruta Pahorja, ki je dobila 30,45 odstotka glasov.

Janša je tako spet postal vodja opozicije, a je dolga kazalo, da mu bo spet uspel veliki met, saj se Pahorjeva vlada ni preveč izkazala v boju proti krizi, ki je Slovenijo udarila leta 2009. Toda na predčasnih volitvah leta 2011 mu je zmago odnesla novoustanovljena stranka, ki jo je vodil ljubljanski župan Zoran Janković.

Janša za dobro leto še drugič premier SDS je dobila 26,19 odstotka glasov (torej manj kot v letih 2004 in 2008), Jankovićeva stranka pa 28,51 odstotka. Toda ne veliko presenečenje vseh Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade, ampak je premier februarja 2012 spet postal Janša. A njegova vlada ni zdržala do konca mandata. Po objavi poročila KPK, ki je Janši očitala nepravilnosti, je namreč razpadla, nova premierka je marca lani postala Alenka Bratušek.

A tudi ta vlada ni dolgo zdržala, tako da so morali slovenski volivci 13. julija spet na predčasne državnozborske volitve. Toda Janša na njih ni mogel sodelovati kot svoboden državljan. Tri tedne pred volitvami je moral namreč v zapor zaradi zadeve Patria. Za Janšo je ta proces poskus režima, da diskreditira in likvidira političnega nasprotnika.

Na nedeljskih predčasnih volitvah je SDS dobila 20,70 odstotka glasov, kar je njen najslabši izid po letu 2000. Zaostanek za zmagovalno stranko SMC, ki je dobila 34,63 odstotka glasov, je ogromen, SDS pa še vedno ostaja najmočnejša stranka na desni sredini.

Makarovič: SDS se Janši ne bo odrekla. To bi bil nož v hrbet. Kako bo ta izid vplival na Janševo usodo in politično pot? Politični analitik in prvi predsednik strankinega podmladka Matej Makarovič pravi, da sta usodi Janše in SDS prepleteni. Po eni strani je ocena SDS, da je legitimnost volitev vprašljiva, pravilna, po drugi strani pa je nesporno dejstvo, da je SDS izgubila volitve in dosegla najslabši izid po letu 2000. Za to je neizogibno treba prevzeti odgovornost, pravi Makarovič.

"Kako se bodo stvari razvijale, pa je v tem hipu težko ocenjevati. Ravno zaradi dejstva, da je Janša v zaporu, je v stranki še več solidarnosti in podpore njemu kot osebi, ne glede na izid volitev. Zato ne pričakujem menjave v smislu, da bi kdo v stranki želel Janšo zamenjati, gre za vprašanje njegove lastne odločitve, kako vidi svojo nadaljnjo politično kariero. Ravno zato, ker je v zaporu, se mi ne zdi verjetno, da se mu bo stranka odrekla, ker bi bilo to razumljeno kot nož v hrbet," še meni Makarovič.

Tudi politični analitik Aleš Maver je prepričan, da je – dokler je Janša v zaporu – menjava na čelu stranke izključena. Poleg tega bo dejstvo, da je Janša v zaporu, verjetno močno oteževalo refleksijo in kakršnekoli spremembe na desni sredini. Janševa odsotnost je škodovala stranki Maver pravi, da so volitve pokazale, da je njegova odsotnost v volilni kampanji vplivala na to, da je SDS nagovorila zelo malo volivcev zunaj svojega osnovnega bazena privržencev. "Ker je Janša vendarle obraz te stranke in je v spominu slovenskega volivca kot človek akcije in relativno uspešen premier," še poudarja Maver.

Tudi Matevž Tomšič pravi, da se je na teh volitvah izkazalo, da je zaprti Janša velika pomanjkljivost za SDS. "Tisti, ki so govorili, da se je skorajda sam zaprl, da bi dosegel boljši izid, so bili postavljeni na laž." Je pa Tomšič prepričan, da bo na koncu sodba proti Janši razveljavljena.

Ne spreglejte