Kako zadovoljni so Slovenci z zdravstvenim sistemom? (video)

Tako kažejo podatki raziskave javnega mnenja o zasebnem zdravstvu v Sloveniji, ki je bila na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije opravljena septembra na vzorcu 1.015 prebivalcev, ki so s storitvami koncesionarjev in zasebnih zdravnikov bolj zadovoljni kot s storitvami zdravnikov v javnem zdravstvu. Govorimo o povprečju kar 90 odstotkov pacientov, ki so presodili, da je zasebni zdravnik dosegel ali presegel pričakovanja.

Visoke ocene zasebnim zdravnikom Ocenjevali so osebne oziroma družinske zdravnike, pediatre, ginekologe in zobozdravnike, in sicer po fazah: čas pred obiskom, dostopnost ambulante, sprejem zdravnika, potek zadnjega obiska, ustreznost predpisovanja zdravil in dodatnih specialističnih pregledov ter uspešnost zdravljenja v celoti.

V povprečju je kar 90 odstotkov pacientov presodilo, da je pri zadnjem obisku zdravnik dosegel ali presegel njihova pričakovanja. Visoke so tudi ocene zadovoljstva z uspešnostjo zdravljenja, saj se ustavijo pri oceni 4 na lestvici od 1 do 5.

Zasebnih zdravnikov vedno manj V Sloveniji trenutno dela okoli 1.500 zasebnih zdravnikov, ki so popolnoma ločeni od javnega zdravstva, pojasnjuje pediatrinja Helena Mole. Ob tem opozarja na težave, s katerimi se spoprijemajo ti zdravniki in so tudi povod za padec števila teh zdravnikov. Moletova tako izpostavlja problematiko ekonomske ranljivosti, saj zasebniki vlagajo lastna sredstva, da lahko delajo. Nadalje izpostavlja še težave z nadomeščanjem odsotnosti in diskriminiranost v primerjavi z javnimi zavodi, zasebniki se na primer ne smejo prijavljati na razpise, ter slab odnos z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

"Zasebniki brez koncesije so izključeni iz sistema," opozarja Moletova, čeprav gre po njenih besedah za zdravnike, ki so bolj samostojni, prilagodljivi, se samostojno izobražujejo in bolj preudarno financirajo.

Direktiva o čezmejnem zdravljenju bo težava Z uvedbo direktive o čezmejnem zdravljenju so prišle tudi spremembe za zasebne zdravnike. Bolniki bodo lahko odšli na zdravljenje v tujino in dobili povrnjene stroške zdravljenja – tudi če obiščejo zasebnika –, kar pomeni, da se ne bodo zdravili pri slovenskih zasebnikih, kjer stroškov ne dobijo povrnjenih.

"Prihaja do neenakosti med zdravniki v Sloveniji in prek meje in zagotovo se bodo dogajali neposredni sodni spori," je prepričana Moletova, ki rešitev vidi v koreniti spremembi zdravstvenega sistema, ki bi vključevalo tudi spremembe pri podeljevanju koncesij.

Za implementacijo direktive v slovenski zdravstveni sistem je bilo po besedah zasebnega zdravnika Primoža Rusa 30 mesecev časa, vendar odziva ni bilo. Uvedbo direktive na zdajšnji način tako vidi kot "direktno diskriminacijo znotraj Evropske unije", kar pojasnjuje s tem, da je bolniku ne glede na to, ali je zdravstveno storitev v tujini opravil pri zasebniku ali ne, ZZZS dolžan na podlagi računa stroške povrniti.