Kako naj se gledata minister in direktor policije?

SD je vložila amandma na 12. člen zakona, s katerim bi preprečili, da bi generalni direktor policije notranjega ministra obveščal tudi o dogodkih, ki bi lahko kakorkoli ovirali ali vplivali na strokovno delo policije, je dejala Majda Potrata. "Gre za temeljno vprašanje razmerja med ministrom in generalnim direktorjem policije. Funkcijo generalnega direktorja policije štejem za strokovno funkcijo, dejstvo pa je, da je ministrska funkcija, enako kot funkcija državnega sekretarja, politična funkcija."

Minister naj ne vpliva na operativne zadeve "Ne odrekamo pravice ministru in tudi direktorju policije in vsem najvišjim funkcionarjem, da so obveščeni o pomembnih dogodkih, vendar za to obveščenost ni ključno, da so obveščeni predhodno, ker to dopušča možnost ali pa morda samo dvom, da bi lahko kdo od teh funkcionarjev reagiral in vplival na operativno delo," je amandma podprla Maša Kociper (PS).

Kdo ima izkušnje z zlorabo policije? Jožef Jerovšek (SDS) pa je dejal, da gre pri amandmaju za nezaupanje v državo in v to, da ima minister interes, da policija operativno dobro deluje. "Hkrati pa to izhaja iz tega, da imajo očitno tisti, ki so vam takšno dikcijo priporočili, pa so bili operativci v policiji ali v obveščevalnih službah, izkušnje z zlorabljanjem policije."

Zakaj mora biti minister obveščen takoj? Minister Vinko Gorenak je dejal, da se omenjeni člen nanaša zgolj na primere, ki so se že zgodili in o katerih mora biti minister obveščen takoj. Kot primer je omenil plaz v Logu pod Mangartom oziroma vse težje varnostne zadeve, ki imajo odmev v javnosti. "To so primeri, ko se je nek dogodek že zgodil in nič drugega."

Kako postati generalni direktor policije? Pestra razprava se je odvila tudi ob amandmaju PS, ki predlaga spremembo načina imenovanja generalnega direktorja policije. Minister Gorenak predlaga, da bi vodjo policije imenovala vlada ne predlog ministra, medtem ko se PS zavzema za ohranitev trenutne ureditve, ki predvideva poseben postopek izbire.

Direktor bo izpolnjeval želje ministra "Če generalnega direktorja imenuje in razrešuje minister, ki je politik, potem pa se lahko ustvari dvom, da bo politika imela vpliv na delo policije. Kajti če generalni direktor ne bo pogodu politika in politike, vladajoče politike, potem bo seveda lahko zamenjan. Če ne bo delal tako, kot mu reče politik, potem svojega dela ne opravlja tako, kot si politik želi," je dejal Jožef Kavtičnik (PS).

Vračanje dediščine Kresalove Na drugi strani je Jožef Jerovšek argumentiral, da je nov način imenovanja generalnega direktorja policije najbolj racionalen in najbolj logičen, ker predpostavlja odgovornost ministra pri tem postopku. "Tu pa smo dobili na mizo amandma PS, ki vrača dediščino ministrice Kresalove v te poslanske klopi."

Kaj pa policijska pooblastila? Pred tem je DZ opravil drugo obravnavo zakona o nalogah in pooblastilih policije, razmerje med koalicijo in opozicijo pa ostaja nespremenjeno. Razprava se je vrtela okrog (ne)določnosti policijskih pooblastil.

Kdo posega v življenja? Medtem ko so v opozicijskih PS in SD s sklicevanjem na informacijsko pooblaščenko argumentirali, da bi morali bolj določno zapisati uporabo tehničnih sredstev, s katerimi policija posega v življenje posameznika, so koalicijski poslanci trdili, da je nemogoče slediti sodobni tehnologiji in jih podrobneje naštevati. Razprava se je razgrela ob trditvah o tem, da živimo v policijski državi.

Lažne policijske bazne postaje Tako je Melita Župevc (PS) s sklicevanjem na mnenje informacijske pooblaščenke, ki se na svoji spletni strani sprašuje, ali postajamo policijska država, dejala, da predlagani 113. člen nima omejitev glede uporabe tehničnih sredstev. Župevčeva je recimo omenila lažne bazne postaje in dejala, da gre za posege v človekove pravice.

Kaj pa, če smo že zdaj policijska država? Notranji minister Vinko Gorenak pa je opozoril na člen zdajšnjega zakona, ki govori o uporabi tehničnih sredstev za fotografiranje ter avdio- in videosnemanje in je bil sprejet v času leve vlade. Ta je po njegovi oceni še bolj nedoločen in bi se lahko ob tem določilu vprašali, "ali smo ali nismo policijska država". Poudaril je še, da se morajo vsa tehnična sredstva uporabljati v skladu z vsemi zakoni, ki zadevajo to problematiko.

Kaj pa, če bo opozicija kmalu "komandirala" policiji? Poslanec SDS Jožef Jerovšek je dejal, da ima amandma SD na 113. člen, ki po trditvah predlagatelja sledi informacijski pooblaščenki, ravno nasprotni učinek. Po mnenju poslanca največje vladne stranke namreč omogoča večjo diskrecijo policiji. "Morda je to namenjeno temu, da ste v tem vmesnemu času nekako začutili, da boste pravzaprav kmalu v poziciji, ko boste komandirali policiji, in zato policija potrebuje čim več pooblastil pod vašo komando in vašo oblastjo."

Ne bojte se policistov Tudi Janez Ribič (SLS) in Rihard Braniselj (DL) sta napovedala, da amandmaja SD ne bosta podprla. Ribič je dejal, da zaradi razvoja tehnologije ni mogoče našteti vseh tehničnih sredstev. "Strah pred samovoljo policistov je odveč." Tudi Braniselj je povedal, da "ti detajli" ne morejo biti stvar zakonske materije, temveč interne organizacije in internih aktov.

Naj policija dela in snema? Majda Potrata (SD) je opozorila, da je težava v tem, da tehnična sredstva v zakonu niso taksativno našteta. Opozorila pa je tudi na amandma SD na 114. člen, s katerim želijo črtati določilo, da lahko policija snema zakonitost izvajanja policijskih pooblastil in da sme za to uporabljati vsa sredstva. "Informacijska pooblaščenka je posebej opozorila, da moramo biti posebej pazljivi takrat, kadar bi bil poseg v človekove pravice in svoboščine večji, kot je za opravljanje nalog nujno."

O obeh zakonih bo DZ glasoval v sredo.