Kaj prinaša novi zakon o RTVS?

Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?" Na videz preprosto vprašanje, ki pa od volivca zahteva, da je seznanjen s spremembami, ki jih prinaša novi zakon. V naslednjih vrsticah vam zato predstavljamo najpomembnejše poudarke iz novega zakona, ki bo nadomestil prejšnjega, tako imenovanega Grimsovega, iz leta 2005.

Neodvisnost od politike in kapitala Kot piše na spletnih straneh Vlade RS, želijo predlagatelji z novim zakonom povečati avtonomijo RTVS, s čimer ciljajo na neodvisnost programa od politike in kapitala. V svetu RTVS, najpomembnejšem organu upravljanja, ima po novem zakonu civilna družba večino. Politične stranke ne imenujejo nobenega člana, medtem ko jih je doslej 23 od 29. Odslej naj bi svet imel 17 članov, od katerih jih bo deset imenovanih neposredno.

Edina prisotnost vlade v glavnih organih bo en predstavnik v sedemčlanskem nadzornem svetu. Tri člane imenuje DZ, od tega enega na predlog opozicije. Vlada opozarja, da s tem vladajoča politika tudi v nadzornem svetu nima večine, medtem ko sta doslej vlada in DZ imenovala kar devet od 11 članov nadzornega sveta. Predlagatelji novega zakona poudarjajo, da bo takšna ureditev novinarjem in urednikom zagotovila občutno večjo avtonomnost in neodvisnost.

Če denarja ne bodo porabili, ga bodo vrnili naročnikom Pomembna novost, ki jo prinaša novi zakon, je vračanje prispevka RTV plačnikom. Sredstva, zbrana s prispevki RTV, se lahko namreč porabijo le za programe RTVS, v primeru presežka nad 10 odstotkov pa se bodo ta sredstva plačnikom vrnila oziroma poračunala. Ob tem je treba še omeniti, da vlada po novem ne more več vplivati na višino prispevka RTV. Zvišal se bo le v primeru višanja življenjskih stroškov.

Denar naročnikov je namenjen le za programe Kot omenjeno, so sredstva, zbrana s pobiranjem prispevka RTV, namenjena izključno za radijske in televizijske programe. Tržne dejavnosti (izposoja arhivskega gradiva, produkcija kaset in plošč, koncertna dejavnost na trgu, marketing ...) bodo strogo ločene od javnih programov, presežki iz teh dejavnosti pa se vračajo v javne programe. Ločevanje programskega dela in tržnih dejavnosti naj bi preprečilo nenamensko trošenje denarja plačnikov prispevka RTV.

RTVS ni mogoče privatizirati Novi zakon prinaša tudi nov status RTVS, ki bo tako postala samostojna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Precej zapleten izraz je rezultat "križanja" med zavodi in gospodarskimi družbami. RTVS namreč ostaja javna ustanova, ki je v lasti Republike Slovenije in je ni mogoče privatizirati. Pri odgovornosti vodilnih pa se uporablja zakonodaja, ki velja za gospodarske družbe.

Vodilni bodo odgovarjali s svojim premoženjem To pomeni, da vodilni za svoje delo odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Predlagatelji želijo s tem zagotoviti odgovornejše upravljanje in preprečiti sporne poslovne poteze, kot so pretirano visoke plače, dodatki za uspešnost ter razprodaja premoženja, za katere doslej vodilnim ni bilo treba odgovarjati. RTVS s svojim premoženjem razpolaga samostojno, da ne bi prišlo do zlorab, pa novi zakon uvaja določene omejitve. Za odsvojitev ali obremenitev v večji vrednosti je tako po novem nujno soglasje vlade.

Spremenjen status zaposlenih Spremenil se bo tudi status zaposlenih na RTVS, ki ne bodo več imeli statusa javnih uslužbencev, temveč se bo njihov položaj urejal samostojno v socialnem dialogu uprave z reprezentativnimi sindikati. V prihodnje bo položaj zaposlenih urejal zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba, ki je brez soglasja zaposlenih v RTVS uprava ne more sprejeti sama. Do tega soglasja pa velja trenutna ureditev.

Kaj pa kakovost programa? Za večino volivcev je med številnimi spremembami, ki jih prinaša novi zakon, najpomembnejše vprašanje kakovosti programov, ki jih gledajo oziroma poslušajo. Vlada konkretnih obljub o programski politiki ne daje. Novi zakon zapoveduje, da morajo v programih prevladovati kulturne, umetniške, informativne, dokumentarne in izobraževalne vsebine, kar je precej široko in ohlapno določilo. Vendarle pa lahko po novem svet RTVS začne postopek razrešitve uprave, če ta ne zagotavlja programa, kot ga zapoveduje zakon. Doslej za kakovost programa ni odgovarjal nihče.

Več veljave pripombam in pobudam gledalcev Prvič bo na zakonski ravni urejen tudi institut varuha pravic gledalcev in poslušalcev programov RTVS, ki pobude in pripombe gledalcev posreduje svetu RTVS. Zakon pa svetu prvič zapoveduje, da se mora do tovrstnih pobud jasno opredeliti in jih ne sme spregledati.

Poudarek na novih tehnologijah Ko govorimo o kakovosti programov, ne smemo spregledati tudi določila, da mora RTVS, kolikor je mogoče, izkoristiti nove tehnologije, slediti razvoju in javnosti prinašati nove avdiovizualne in informacijske storitve. Zakon omogoča tudi vpeljavo novih, tematskih programov (športnih, informativnih, kulturnih), ki jih bodo lahko spremljali vsi gledalci, ne glede na to, ali TV-signal sprejemajo prek kabelskega omrežja, internetne televizije ali zračne antene.