Četrtek, 1. 12. 2022, 9.57
2 leti
Jerala o novem koronavirusu in hivu: Z živali sta se razširila na človeka in terjala mnogo žrtev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,04
35
"O prihodnosti novega koronavirusa sicer težko napovemo kaj zanesljivega, ker gre za virus, ki je izjemno razširjen, kar mu daje možnosti, da preizkuša veliko število mutacij, s katerimi se lahko izogne obstoječi imunosti in se širi naprej," je povedal imunolog Roman Jerala.
Tako pri novem koronavirusu kot HIV je šlo za virus, ki se je razširil z živali na človeka, se prilagodil nanj in terjal milijone žrtev, je o vzporednicah med najsmrtonosnejšima virusoma 20. in 21. stoletja povedal sintezni biolog in imunolog Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Znanost, kljub izjemnim dosežkom, z virusoma še ni opravila. Na svetu namreč živi 38 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV, od tega okoli 700 v Sloveniji, kar deset milijonov nima dostopa do zdravil, zaradi tega še vedno letno umre več kot 600 tisoč ljudi. Tudi za novi koronavirus pravi, da bo z nami zelo dolgo in da se lahko pojavi nova različica, ki bi lahko razvila hujši potek bolezni. Za oba virusa znanstveniki še naprej iščejo rešitve, metode zdravljenja in razvijajo nova cepiva.
"V obeh primerih je šlo za virus, ki se je razširil z živali na človeka, se prilagodil nanj in terjal milijone žrtev," je pojasnil imunolog Roman Jerala in dodal, da je v obeh virusih genski zapis prisoten v obliki RNK, zaradi česar zelo hitro mutirata.
Je pa med njima tudi veliko razlik, poudarja. Na primer bolezen covid-19 je respiratorna bolezen, zato se širi precej hitreje od aidsa in povzroča pandemijo. Za razliko od covid-19 se aids vgradi v človeški genom in lahko ponovno izbruhne. Omenil je tudi odziv znanosti in stroke, ki je bil pri izbruhu covid-19 veliko hitrejši kot pri aidsu. V primeru covid-19 se je namreč angažiral velik del stroke in države so za pripravo zdravil in cepiv vložile desetine milijard dolarjev.
1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. To je dan, ko si pripnemo rdeče pentlje, simbol ozaveščanja o nevarnosti aidsa.
Covid-19 je še vedno resna in predvsem zelo razširjena bolezen
Po besedah imunologa je smrtnost zaradi bolezni covid-19 precej padla, ker se je imunski sistem skoraj vseh srečal z virusnimi sestavinami, bodisi prek cepljenja bodisi prek okužbe. To pomeni, da se je uresničila napoved epidemiologov, ki so na začetku leta napovedali, da se bo situacija zaradi visoke kužnosti omikrona in dostopnosti cepiv bistveno spremenila. Še vedno se pojavljajo novi valovi okužb, ki pa na srečo, zaradi precepljenosti in prekuženosti populacije, bolnišnic ne polnijo več v tolikšni meri.
Kljub temu je covid-19 po številu žrtev v ZDA še vedno na tretjem mestu, takoj za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, kar, kot pravi Jerala, kaže, da je še vedno resna in predvsem zelo razširjena bolezen, ki marsikoga, tudi mlajše, za nekaj dni položi v posteljo in lahko pušča dolgotrajne posledice in hujše zaplete, lahko tudi smrt. Ob ponovnih okužbah z novim koronavirusom se poveča možnost diabetesa, Alzheimerjeve bolezni in številnih drugih zdravstvenih zapletov.
"Vsi strokovnjaki opozarjajo, da obstaja možnost, da se spet pojavi različica, ki bi lahko povzročila hujši potek bolezni," je dejal imunolog.
"Obstaja možnost, da se pojavi različica, ki bi lahko povzročila hujši potek bolezni"
"O prihodnosti novega koronavirusa sicer težko napovemo kaj zanesljivega, ker gre za virus, ki je izjemno razširjen, kar mu daje možnosti, da preizkuša veliko število mutacij, s katerimi se lahko izogne obstoječi imunosti in se širi naprej," pravi Jerala in dodaja, da "vsi strokovnjaki opozarjajo, da obstaja možnost, da se spet pojavi različica, ki bi lahko povzročila hujši potek bolezni."
Prav tako meni, da bi lahko prišlo do ponovitve preskoka, kot se je zgodilo v primeru omikrona, kjer se je virus najverjetneje prenesel na živali, se adaptiral in ponovno preskočil na človeka. Tako se pojavi nova različica, ki vsebuje večje število mutacij in ima precej drugačne lastnosti. Takšnih prenosov na živali je zelo veliko, pove Jerala, "zato kaže, da bo ta virus ostal z nami zelo dolgo, ker so se vzpostavili naravni rezervoarji virusa tudi v živalih".
Katera cepiva so najbolj učinkovita?
Imunolog še vedno priporoča poživitveni odmerek cepiva, saj je, kot pravi, zaščita s protitelesi relativno kratkotrajna, cepljenje pa pomembno zmanjša verjetnost zapletov, od simptomov do hospitalizacije. Najbolj učinkovita cepiva so po mnenju Jerale cepiva mRNA, od katerih imamo v Sloveniji na voljo cepivi podjetij Pfizer/BioNTech in Moderna, ki sta skoraj identični, ter cepivo podjetja Novavax, ki je rekombinantno cepivo iz proteinskih delcev, pripravljeno s tehnologijo, ki je bila uporabljena prej že za druga cepiva. Čeprav je bilo cepivo Novavax pripravljeno na osnovi izvorne različice virusa, je po besedah strokovnjaka, dobre rezultate pokazalo tudi za zaščito pred omikronom. To cepivo bodo morda raje sprejeli tisti, ki so imeli močnejšo reakcijo po cepljenju s cepivom mRNA ali so jih morda spravile v dvome trditve nasprotnikov cepljenja glede cepiva mRNA, še doda imunolog.
Delež cepljenih s prilagojenim cepivom je v Sloveniji še vedno zelo nizek, pravi Jerala in poudarja, da smo lahko veseli, da ga imamo na razpolago za vsakogar, ki bi se želel cepiti. Izpostavil je, da je škoda, ker ni več pripravljenosti za podporo razvoja in testiranja še boljših cepiv, saj je med cepivi, ki so v razvoju kar nekaj obetavnih, na primer takšnih, ki bi jih lahko prejeli preko nosa ali ust.
Aids: Za pripravo cepiva bo treba uporabiti inovativne pristope
"V Sloveniji imamo odlične strokovnjake za aids, na voljo so vsa zdravila in dober program ozaveščanja in preprečevanja stigme," je dejal imunolog Jerala. Za aids, ki je bil nekoč smrtna obsodba, je znanost razvila učinkovita zdravila, ki dobro nadzorujejo potek bolezni. Uporabljajo kombinacijo zdravil, ki ciljajo različne virusne procese, s katerimi lahko preprečijo razvoj odpornosti na zdravila, ki se lahko razvije pri uporabi posameznega zdravila. Zdravila sicer imajo nekaj neprijetnih učinkov, vendar nič takšnega, kar ne bi omogočalo dolgoletne terapije, še pojasni imunolog.
"Ta virus napade celice imunskega sistema in se hitro spreminja, tako da bo za pripravo cepiva treba uporabiti inovativne pristope," je o virusu hiv povedal Jerala.
Res pa, kot pove Jerala, s tem zdravili bolezni ne pozdravijo dokončno, zato jih morajo bolniki jemati doživljenjsko. "Žal doslej še nismo uspeli razviti učinkovitega cepiva proti AIDS-u, kar bi bilo zelo zaželeno, saj bi s tem lahko najbolj učinkovito preprečili širjenje bolezni. Ta virus napade celice imunskega sistema in se hitro spreminja, tako, da bo za pripravo cepiva potrebno uporabiti inovativne pristope. Obstaja več obetavnih pristopov, na primer s pomočjo proteinskega inženiringa, s katerimi lahko imunski sistem usmerimo v pripravo učinkovitih protiteles in več kot deset cepiv je trenutno v fazi kliničnega testiranja. Znanstveniki si prizadevajo najti način zdravljenja, ki bi eliminiral tudi virus, ki miruje v genomu okuženih, s čimer bi okužene lahko popolnoma pozdravili," je zaključil strokovnjak.
- Doslej je zaradi njega umrlo okoli 40 milijonov ljudi in še danes zaradi te bolezni letno umre več kot 600 tisoč ljudi, vendar število žrtev pada že od leta 2005.
- Na svetu živi 38 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV, od katerih jih deset milijonov nima dostopa do antiretrovirusne terapije, največ v podsaharski Afriki.
- V Sloveniji živi po podatkih NIJZ okrog 700 ljudi okuženih z virusom HIV, več kot 100 pa jih verjetno niti ne ve, da so okuženi. Število na novo okuženih sicer pada.
- Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem bolezni je življenjska doba okuženih z v razvitih državah skoraj enaka neokuženim, čeprav je določen del ljudi, ki se slabše odziva na zdravila.
35