Je Slovenija sinoči dobila novega Janeza Drnovška?

"Še enkrat več je zmagala levosredinska opcija, tako kot pravzaprav od leta 1992 na vseh volitvah razen leta 2004. Razlika je v tem, da je tokrat levosredinski blok, kot kaže, osvojil krepko dvotretjinsko večino sedežev - 64 proti 24," ob izidu volitev razmišlja politični analitik Aleš Maver.

Nova razdelitev parlamentarnih odstotkov ni presenečenje za Mira Klineta: "Rezultati teh volitev so v okviru ocen, ki si jih napovedovale raziskave. Stranka Mira Cerarja ima na voljo dve koaliciji s tremi ali štirimi strankami. Ni ji treba sestaviti vlade z DeSUS kot coklo razvoja Slovenije. To bi lahko bil največji dosežek teh volitev."

Maver meni drugače: "Za zunanjega opazovalca je le stežka razumljivo, da so volivci v času hude krize vodenje države tako prepričljivo zaupali tisti politični opciji, ki je vladala veliko večino časa po letu 1992 in nosi levji delež odgovornosti za dosedanji razvoj."

Desnica daleč najslabša v zgodovini dozdajšnjih volitev Na drugi strani desnica oziroma desna sredina težko najde razlog za slavje, doživela je namreč izredno hud poraz, pravi Maver.

"SLS je na račun Cerarja izpadla, SDS je zapustila skoraj četrtina volivcev, NSi se lahko veseli le pirove zmage. Z 28 odstotki so te stranke bistveno slabše kot ob dosedanjem najslabšem izidu leta 2000, ko so bile na 34 odstotkih."

Božidar Novak pa rezultate komentira z besedami: "V Sloveniji moraš biti proti privatizaciji, za uravnilovko in za socialno državo. In dovolj je, da te volijo javni uslužbenci in zaposleni v javnih podjetjih. Hvala bogu, da imamo evro, Nato in Evropsko unijo. A ker imajo stranke brez desnih ustavno večino, lahko tudi iz teh izstopimo. Je pa Stranka Mira Cerarja dokaj predvidljiva, ker so njeni člani večinoma nekdanji člani LDS."

Imamo novega Janeza Drnovška? Maver tudi ugotavlja, da v prepričljivem zmagovalcu Cerarju volivci očitno prepoznavajo nekakšnega novega Janeza Drnovška.

Podobno kot pravnik Cerar je tudi Drnovšek poklicno pot začel izven politike, kot ekonomist v gradbenem podjetju, nadaljeval pa jo je v bančništvu, v politiko pa zašel v času nekdanje Jugoslavije, sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Leta 1989 je za mandat enega leta, kot je velevala takratna zvezna ureditev, prevzel položaj predsednika predsedstva SFRJ.

Zadnji mandat prekine po dveh letih in zasede predsedniški stolček V politiki je Drnovšek ostal dejaven tudi v času slovenskega osamosvajanja, leta 1992 je postal predsednik LDS, spomladi istega leta pa je še s petimi strankami sestavil vlado.

Kot premier se je v treh različnih koalicijah brez premora obdržal polnih osem let, do pomladi leta 2000, ko ga je na položaju za pol leta kot vodja prve desnosredinske koalicije v zgodovini države zamenjal Andrej Bajuk.

Po jesenskih volitvah istega leta je Drnovšek še četrtič zbral potrebno večino za vodenje države, a je na položaju oddelal le pol mandata. Decembra 2002 je namreč na predsedniških volitvah prepričal največ Slovencev in v predsedniški palači nasledil Milana Kučana, izpraznjeno mesto predsednika vlade pa je zasedel Anton Rop.

Cerar dosegel poldrugi odstotek manj od Drnovška Pregovorno molčečni Drnovšek, ki se je zadnja leta pred smrtjo februarja 2008 precej posvečal duhovnosti - ta, mimogrede, ni tuja niti Cerarju -, je v politiki veljal za pragmatičnega, spretno je krmaril med interesi strank, ki jih je uspel pritegniti v svoje koalicije.

LDS je pod njegovim vodstvom zmagala na treh zaporednih volitvah, najbolj prepričljivo leta 2000, ko je prejela nekaj več kot 36 odstotkov glasov.

Miro Cerar je v nedeljo prepričal dobrih 34 odstotkov volivcev.