Janša: Postavljeni so pogoji za ukrepanje proti gospodarskemu kriminalu

Aleš Gulič je spraševal o spoštovanju načela enakosti pred zakonom in pred vlado na področju odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, Milan M. Cvikl ima pomisleke glede premierovega odziva na poziv računskega sodišča, Zmaga Jelinčiča pa so zanimali spori pri črpanju evropskih sredstev.

Janša: Težko se je znebiti občutka, da je bila gradnja avtocest predraga Uhanova je v svojem vprašanju omenila odstopanja prvotnih od končnih cen pri gradnji avtocest in bolnišnic. Predsednik vlade je pojasnil, da se je težko znebiti občutka, da je bila gradnja avtocest predraga. Kot je dejal, je tako pri gradnji avtocest kot pri drugih projektih ključnega pomena - denimo onkološki inštitut in pediatrična klinika - prišlo do številnih zamud.

Janša: Vlada je vložila veliko naporov, da bi se zadeve razčistile

Kot je spomnil Janša, se tu večinoma pojavljajo isti izvajalci gradbenih del, obstajajo pa sumi, da so stvari širše prepletene. Po njegovo je vlada vložila veliko naporov, da bi se zadeve razčistile, "seveda pa ni vse v rokah izvršilne oblasti". Pri tem je Janša pogrešal večjo aktivnost računskega sodišča in pojasnil, da je sedanja vlada poskrbela za zagotovitev ustreznih pogojev za delo ustanov, ki so zadolžene za boj proti tovrstnemu kriminalu.

Gulič: Pri pregonu gospodarskega kriminala je treba zagotavljati enakost pred zakonom

Aleš Gulič je premiera spraševal, kakšne ukrepe bo vlada sprejela, da bo spoštovano načelo enakosti pred zakonom in pred vlado na področju odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala.

Premier je Guliču odgovoril, da se je vlada na začetku mandata takoj lotila priprave zakonskih okvirov, da bi bil spopad s temi pojavi uspešen. Med izvedenimi ukrepi je omenil tudi kadrovske okrepitve pristojnih služb, organizacijske spremembe za bolj uspešno delo ter ustvarjanje pogojev za usposabljanje in izobraževanje tistih, ki se in bi se že prej morali ukvarjati s preganjanjem teh pojavov. "A tega prej ni bilo," je poudaril premier.

Po njegovem prepričanju ni nobenih dilem glede enakosti pred zakonom. Pri tem, kar se morda sedaj očita določenim institucijam, je v realnosti ravno obratno; kar se dogaja, je rezultat tega, da politika te institucije pusti pri miru, da delajo, in se ne vtika v konkretne primere, je poudaril Janša. Prej se ni nič dogajalo, očitno se ni smelo, meni predsednik vlade. Kot je še dejal, je zelo nenavadno, da so prvo polovico mandata poslušali kritike v zvezi s tem, da ni nobenih rezultatov. Ko pa začnejo rezultati prihajati, pa poslušajo kritike, "češ da tega ne bi smelo biti, da je to rezultat vmešavanja politike v delo pristojnih organov".

Gulič: Kdo se ukvarja s tistimi, ki podkupnine sprejemajo?

Gulič je v kasnejši dopolnitvi svojega vprašanja dejal, da je nenavadno, da se v zadnjem času ukvarjamo s tistimi, ki naj bi podkupnine dajali, manj ali pa zelo malo s tistimi, ki naj bi jih sprejemali. Tu pa gre po njegovem tudi za tisto, kar se vendarle mora dogajati v vladnih vrstah ali pa ministrstvih. "Konec koncev noben javni razpis, ki se napiše za ponudnike, se ne napiše sam," je dejal Gulič.

Janša je poslancu odgovoril, da bi na vprašanje, kako zagotoviti enakost pred vlado, lahko odgovoril, če bi ta navedel konkreten primer, ko temu ni bilo tako. Takšnega primera pa sam ne pozna.

Cvikla je zanimala premierova odločitev o razrešitvi Podobnika

Poslanec SD Milan M. Cvikl je vprašanje vezal na poziv predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa k razrešitvi ministra za okolje Janeza Podobnika. Ključno vprašanje po Cviklovem prepričanju je, ali premier v vladi tolerira ministra, ki je kršil obveznost dobrega gospodarjenja.

Janša: Računsko sodišče ni ustanovljeno za poseganje v ustavna razmerja Premier je poudaril, da ob zakonu o računskem sodišču obstaja tudi druga zakonodaja in načelo ločenosti oblasti. "Pred kratkim se je prvič v zgodovini te države in tudi v zgodovini EU, Evrope in verjetno tudi sveta zgodilo, da je računsko sodišče naložilo ali zahtevalo od predsednika neke vlade, da zamenja enega ministra. Se pravi, posegla je v neka ustavna in politična razmerja, za kar računsko sodišče ni ustanovljeno," je prepričan premier.

Janša: Počakal bom na odgovor računskega sodišča, nato se bom odločil Ukrep, ki je bil predlagan s strani računskega sodišča, je po Janševih besedah "milo rečeno nesorazmeren, če primerjamo to zadevo s številnimi drugimi". Vlada ni stranka v postopku, da bi lahko spremenila odločbo računskega sodišča. Slednje spoštuje, kredibilnost te institucije pa je treba zaščititi. "Ravno zato je bil moj odgovor računskemu sodišču poziv, da razčistimo te formalnopravne zadrege, ki so nastale," je pojasnil Janša. "Ko bomo dobili odgovor formalne narave od računskega sodišča, se bom tudi odločil o svojem ravnanju," je dodal.

Premier je izpostavil je uspešnost Slovenije pri črpanju evropskih sredstev

Poslanec Zmago Jelinčič pa je Janšo vprašal, ali je seznanjen z domnevnim "sabotiranjem" ministrstva za gospodarstvo na račun službe vlade za regionalni razvoj. Ministrstvo naj bi po Jelinčičevo zaviralo odobritev posameznih projektov. Janša je zanikal, da bi med resorjema prišlo do sporov, izpostavil pa je uspešnost Slovenije pri črpanju evropskih sredstev.

Vodja poslanske skupine SNS je med drugim opozoril, da se pokrajinske razlike pod ministrovanjem ministra za regionalni razvoj Ivana Žagarja povečujejo, pri financiranju pa naj bi bile favorizirane občine, katerih župani izhajajo iz Žagarjeve stranke SLS.

Janša je zanikal, da bi med vladno službo za regionalni razvoj ter ministrstvom za gospodarstvo prišlo do kakšnega spora. Da zadeve ne "stojijo", kot je trdil Jelinčič, po Janševo dokazuje uspešnost Slovenije pri črpanju sredstev iz evropskih skladov, zlasti tistega za regionalni razvoj. Predsednik vlade političnih namigov ni želel komentirati, je pa poudaril, da je na stotine uspešnih projektov, ki črpajo evropska sredstva, in bi se skoraj vsakega dalo speljati na konkretnega župana, kar pa ne bi bilo korektno.