Janša: Ključna rdeča nit ukrepi na bančnem in fiskalnem področju

Janša je v predstavitvi predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v inštitucijah EU-ja v obdobju od januarja 2013 do junija 2014 dejal, da ekonomske napovedi za EU niso obetavne, saj je šibka rast predvidena šele za prihodnje leto.

Kaj je rdeča nit? "Ključna rdeča nit bodo nedvomno nadaljnji ukrepi za stabilizacijo razmer, predvsem na bančnem in fiskalnem področju ter ukrepi za ponovno oživitev gospodarstva," je dejal Janša. Opozoril je, da je vlada s proračunom in znižanjem primanjkljaja začrtala temelje javnofinančne konsolidacije, k temu pa bo pripomogla tudi pokojninska reforma.

Slaba banka in reforma trga dela Omenil je še, da je vlada z zakonom o slabi banki postavila temelje za stabilnost bančnega sistema, da so bile uvedene olajšave za investicije, raziskave in razvoj, da se je znižal davek od dohodka pravnih oseb, da je bila sprejeta reforma trga dela in da so modernizirali javno upravo.

Kaj je to Več Slovenije? Med prednostnimi nalogami delovanja Slovenije v EU-ju je tudi dejaven prispevek k reformi EU-ja in njegovih institucij, kjer je Janša omenil projekt Več Slovenije. Njegov namen je izmenjava in predstavitev predlogov različnih ciljnih javnosti kot prispevek pri pripravi stališč Slovenije do razprave v prihodnosti Evropske unije, vključno z vlogo državljanov Evropske unije in spremembo institucij EU-ja.

Slovenija ima domačo nalogo Tretja prednostna naloga Slovenije je krepitev ekonomske in monetarne unije, ki predstavlja strateški odziv unije na krizo. S tem EU želi biti bolj odporen na morebitne prihodnje krize. Med ključnimi cilji je večja proračunska disciplina, kjer Slovenijo domača naloga še čaka, je dejal Janša in omenil sprejem zlatega fiskalnega pravila.

Talec brez bančne unije Pri bančni uniji je bila sprejeta časovnica, ni pa še dogovorjenih podrobnosti, recimo glede dokapitalizacij, ki bi jih zagotavljal ECB. "Brez bančne unije znotraj Evropske unije ni mogoče zagotoviti stabilnosti celotnega evroobmočja, ki je lahko vedno znova talec javnofinančne krize v katerikoli, tudi najmanjši državi članici evrosistema," je dejal premier v odhodu.

400 dodatnih milijončkov Glede prednostne naloge, to so gospodarska rast in več delovnih mest, je Janša med drugim dejal, da je lahko Slovenija zadovoljna z izkupičkom pogajanj o sedemletnem finančnem okvirju, ki ji zagotavlja skoraj 400 milijonov evrov na leto.

Zaprli smo še zadnjo odprtost Med prednostnimi nalogami so še učinkovita raba virov in zagotavljanje kakovosti bivanja, ohranjanje območja pravice svobode in varnosti (širitev schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo) in podpora procesu širitve EU-ja, kjer je Janša poudaril, da je bilo danes rešeno še zadnje odprto vprašanje, ki je bilo pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU-ju, problem varčevalcev LB-ja.

Slovenija mora zagovarjati poglabljanje ekonomske in monetarne unije Jožef Hrovat je v imenu poslanske skupine NSi predlogu deklaracije izrazil podporo, ob tem pa poudaril, da NSi podpira odločitev, da Slovenija ostaja zagovornica nadaljnjega poglabljanja ekonomske in monetarne unije z vzpostavitvijo jasnih pravil delovanja, kar bo pripomoglo k finančni stabilnosti in krepitvi gospodarstva.

Nič več vaja kopiraj-prilepi Da predlog deklaracije podpirajo tudi v poslanski skupini PS, je povedal Roman Jakič, ob tem pa nanizal tudi nekatere pripombe. Poudaril je, da nastajanje deklaracije ne more biti več "vaja copy-paste iz prejšnjega leta in pol", temveč mora nastajati na temelju političnih in strateških smernic, ki naj izhajajo iz strategije razvoja Slovenije. Jakič je opozoril tudi na nezadostno seznanjanje širše javnosti s prednostnimi nalogami Slovenije v EU.

Nov razmislek o prihodnosti EU Poleg tega, da prinaša nove izzive, čas krize v EU po mnenju Jožefa Jerovška iz poslanske skupine SDS prinaša tudi spremembe v temeljnih pogojih evropskega in slovenskega gospodarstva. "Zato so potrebni novi razmisleki o prihodnosti EU in prenovitvi njenih institucij," je prepričan Jerovšek, ki tudi meni, da je leto 2013 treba izkoristiti za široko razpravo z vsemi pomembnimi deležniki slovenske družbe za oblikovanje vizije o vlogi in interesih Slovenije v EU. Kot je dejal Jerovšek, so prednostne naloge, ki jih navaja deklaracija, prava usmeritev za delovanje Slovenije.

Pogrešajo resen, kreativen razmislek o krepitvi Evrope Matevž Frangež iz SD je v zvezi z deklaracijo dejal, da v poslanski skupini pogrešajo "resen in kreativen premislek o tem, kako Evropo okrepiti, zato da geslo Več Evrope postane resničnost". V stranki pozdravljajo uspeh Slovenije pri pogajanjih za novo finančno perspektivo, je dejal Frangež, a je obenem opozoril, da paket, ki ga je izposlovala vlada, v Bruslju ne pomeni še ničesar, "če se notranje ne bomo bolje prilagodili in pripravili na to, da bomo z operativnimi programi sposobni počrpati večji delež evropskih sredstev".

Kriza naj bo izziv Polonca Komar (DL) je dejala, da je predlog deklaracije dobra podlaga za gospodarsko okrevanje in nadaljnjo krepitev konkurenčnosti EU, zato jo bodo v stranki podprli. Po njenih besedah je kriza, v kateri je država, lahko tudi izziv, da Slovenija kot članica EU izkoristi vse možnosti in priložnosti, ki se na razširjenem trgu ponujajo.

Deklaracija kot temelj za ciljno delovanje države Podporo predlogu deklaracije so najavili tudi v poslanski skupini SLS. Kot je povedal Janez Ribič, je deklaracija primerna osnova za ciljno usmerjeno delovanje Slovenije v povezavi in znotraj institucij EU. Slovenija bi po njegovih besedah morala izvajati ukrepe za razvoj gospodarstva, kot je dejal Ribič, pa smo v preteklosti preveč zanemarjali poklicno izobraževanje. Kot težavo je omenil nezaposlenost med prvimi iskalci zaposlitve, mladimi, ter opozoril na pomen ohranjanja zdravega življenjskega okolja, na pomembnost prometnih povezav ter pomanjkanje nadzora učinkovitosti delovanja javnih služb.

Podpora tudi od poslancev narodnosti Da bosta deklaracijo podprla, je v imenu poslancev narodnosti napovedal Lazslo Göncz.