SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janša je nad Pahorjevim odgovorom razočaran

1

termometer

Predsednik SDS Janez Janša premieru Borutu Pahorju predlaga, "da se resno posvetimo uskladitvi zavezujočega pisnega sporazuma o Partnerstvu za razvoj 2+10". Pahor je že predlagal srečanje.

Kot navaja v odprtem pismu, sta bila predloga sporazuma in pravil o vplivu in odgovornosti premieru posredovana že pred meseci, zato Pahorja prosi, naj posreduje svoje pripombe na predloga.

"Dogovor potreben bolj kot kadar koli" "Oba veva, da je dogovor o partnerstvu v času krize potreben bolj kot kadar koli doslej in da je odvisen predvsem od odločitve ene osebe, tj. predsednika vlade," v pismu premieru piše Janša. Po njegovem je za pozitiven odgovor potrebna samo "uskladitev dejanj z izgovarjanimi besedami". V rokah premiera je odgovornost, o kateri "ste toliko govorili pred lanskimi volitvami", je prepričan predsednik SDS.

Janša uvodoma povzema besede Pahorja na začetku mandata, ko je ta dejal, da Slovenija potrebuje razvojni sporazum, "razvojno soglasje o naših dolgoročnih ambicijah in seveda o potrebnih strategijah". Premier je tedaj tudi pojasnil, da za "gospodarsko negotovost, pred katero smo, ni odgovorna prejšnja vlada. Pred njo smo se znašli skupaj s svetom, ki mu pripadamo. Torej odpade neka nevarnost, da bi v oblikovanju tega razvojnega soglasja izgubljali čas in energijo za medsebojna obtoževanja, kdo je za kaj kriv in kdo ne".

"Vaša ideja ni doživela realizacije" V nadaljevanju predsednik SDS navaja besede Pahorja na seji DZ 21. novembra, ko je poudaril, da "potrebujemo tudi v novem mandatu in takoj na začetku partnerstvo za razvoj". Opozicija je po Janševih navedbah takoj izrazila pripravljenost na sodelovanje, vendar "ta Vaša ideja kljub temu več kot mesec dni po prisegi nove vlade ni doživela realizacije".

"Stranke koalicije nastopile proti predlogu" Ker je Pahor, kot piše Janša, SDS pozval k pripravi predloga sporazuma, je bilo to tudi storjeno in nato je premier sklical sestanek vodij parlamentarnih strank. Tam pa je Janša, kot navaja, "doživel neprijetno presenečenje, saj so vse stranke vladne koalicije enotno nastopile proti predlogu, da se podpiše pisni sporazum in protokol o sodelovanju". Kljub ustnemu dogovoru o sodelovanju parlamentarnih strank je vlada brez formalne obrazložitve prekršila tudi tega, je zapisal.

"Črne napovedi se uresničujejo hitreje od pričakovanj" V času, odkar je vlada samovoljno prekinila sodelovanje, se je izkazalo, da se "črne napovedi uresničujejo hitreje od mnogih pričakovanj v začetku leta". Relativni položaj Slovenije v EU se je po mnenju Janše medtem močno poslabšal. "V nasprotju z napovedmi Evropske komisije iz začetka letošnjega leta, ki so kazale, da bo Slovenija zaradi nizke zadolženosti in drugih dobrih podlag ena redkih držav EU, ki se bo izognila recesiji, se danes soočamo z napovedjo padca okrog štiri odstotke za leto 2009," navaja.

"Nevarnost zaostajanja razvoja" Bolj kot odstotki sami pa po njegovem skrbi dejstvo, da omenjene napovedi prvič v zgodovini Slovenije nakazujejo nevarnost zaostajanja za povprečnim tempom razvoja EU. Strategija razvoja Slovenije določa, da mora Slovenija rasti za tri odstotne točke hitreje od povprečne rasti EU. "V času konjunkture v EU moramo biti torej za tri odstotke boljši, v času recesije pa za najmanj tri odstotke manj slabi," meni Janša.

"Občutek se še krepi" Kljub temu, da je Pahor to pričakovanje ocenil kot "korektno", pa Janša ugotavlja "da smo po komaj dobrega pol leta novega mandata na točki, ko je temeljni razvojni cilj Slovenije ogrožen". Po njegovem mnenju se ta občutek še krepi po zadnji izredni seji DZ 22. maja, na kateri je koalicija "na priporočilo vaše vlade vehementno zavrnila vseh 68 protikriznih ukrepov, ki jih je predlagala SDS".

"Poslanci 68 predlogov niso prebrali" Iz nastopov na seji DZ je bilo, kot piše predsednik SDS, razvidno, da številni poslanci vladne koalicije predlogov sploh niso prebrali, saj so tudi pri zakonih in predlogih, ki so bili fiskalno nevtralni ali celo pozitivni za javne prihodke (trošarine), "kot papagaji ponavljali stališče vlade, da so predlogi prevelika obremenitev za proračun".

"Arogantno zavrnjenih vseh 68 protikriznih predlogov sredi vse resnejše krize namreč ni bilo navadno glasovanje vladne večine. To je bilo simbolno dejanje oblasti, ki se po mojem mnenju ne zaveda resnosti položaja, v katerem je Slovenija," je prepričan.

"Vlade nihče ne jemlje resno" Ostre kritike zbornice ter splošno nezaupanje državljanov v vladne ukrepe po Janševem mnenju kažejo, da je "kriza tudi kriza zaupanja - zaupanja v pravilnost smeri, odločnost in sposobnost vodenja. Ker zaupanja ni, se ne investira, ne kupuje, ni naročil in tako naprej v spiralo, ki je vedno globlja". Besed "da bo vlada počasi, a gotovo izvlekla Slovenijo iz krize", nihče ne jemlje resno.

"Kriza je resna stvar" SDS po navedbah vodje opozicije ponuja način, da se ta začarani krog prekine in "da naredimo prvi odločen korak v smeri, da iz krize naredimo priložnost". Sama po sebi kriza po Janševem mnenju ni priložnost, pač pa "resna stvar".

Pahor: Veljalo bi nadaljevati pogovore "Tako, kot sem o potrebi po sodelovanju političnih strank pri temeljnih strukturnih reformah menil leta 2006, sodim tudi danes," je v odgovoru na pismo Janše zapisal Pahor, ki Janši predlaga sestanek "v kratkem". Pahor poudarja, da si bo osebno prizadeval, "da najdemo poti do takega sodelovanja".

"Moj predlog je - najprej bi ga rad ponovno pretehtal tudi s predsednico in predsednikoma koalicijskih strank - da bi veljalo znova sesti za mizo in nadaljevati pogovore v okviru doseženega ustnega dogovora. Hkrati pa bi se s časom pokazalo, ali je koristno skleniti tudi pisni sporazum ali ne," je zapisal Pahor.

"Zapleti v DZ zamrznili načrte" "V pismu spominjate na ustni dogovor, ki smo ga dosegli v februarju letošnjega leta. Oba veva, da je v istem tednu prišlo v državnem zboru do zapletov, ki so močno porušili medsebojno zaupanje, kar je posledično zamrznilo dogovorjene načrte," piše Pahor Janši.

Ob tem spominja, da je kljub temu nedolgo tega dejal, da "si želim obnovitve tega zaupanja in vnovičnega poskusa sodelovanja parlamentarnih strank pri premagovanju in izhodu iz krize".

"Usklajevanje bi bilo prezamudno" "V vašem pismu znova ponujate v premislek pisni Sporazum 2+10 ter predlog pravil o vplivu in odgovornosti. Ta predlog je bil eden od možnih pisnih sporazumov, o katerih smo se pogovarjali pred ustnim dogovorom. Do ustnega dogovora je namreč prišlo prav zato, ker smo ugotovili, da bi bilo usklajevanje besedila zaradi nasprotnih pogledov zamudno, takrat in danes pa se postavlja vprašanje, ali bi do soglasja glede vsebine takšnega dogovora sploh lahko prišlo," piše Pahor v odgovoru Janši.

Kot pojasnjuje, je prav zato takrat kot alternativo predlagal ustni dogovor, ki je "za trenutek zaživel, dokler ni prišlo do znanih zapletov v državnem zboru ob ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato in predloga zaključnega računa proračuna za leto 2007".

Janša razočaran nad Pahorjevim odgovorom

Janša je nad Pahorjevim odzivom izrazil razočaranje. Kot je dejal, je iz Pahorjevega odgovora razvidno, da ta zavrača podpis kakršnega koli sporazuma. "Pahor znova predlaga korak, ki smo ga že naredili, torej sestanek, na katerem bi se nekaj ustno dogovorili, kar pa je bilo pred meseci že narejeno, a ni držalo. Danes obstajajo različne interpretacije o tem, zakaj projekt ni uspel, po mojem mnenju pa nima smisla ponavljati napake. Če smo bili v času naše vlade sposobni priti do pisnega dogovora med vsemi vladnimi in večino opozicijskih strank, pa so bili časi bistveno manj zahtevni, potem ne vem, zakaj tega ne bi mogli storiti tudi danes," je dejal Janša.

Janša: Upam, da se bo vladna koalicija streznila Po njegovih besedah bi moralo biti sodelovanje v kriznih časih samo po sebi umevno, zato ne razume, zakaj ne morejo zelo hitro skleniti pisnega sporazuma, če že obstaja dobra praksa iz prejšnjega mandata. Janša je ob tem izrazil upanje, da bo storjen še korak naprej od današnjega Pahorjevega odgovora ter da se bo vladna koalicija streznila, če ne prej, vsaj po evropskih volitvah. Sam je v pismu zgolj opomnil na obljube premiera pred volitvami, da bo prekinil z delitvijo na vaše in naše, po njegovem pa se je zgodilo zgolj to, da je nova vlada prekinila z dobro prakso iz preteklosti.

Kresalova: Kriza ne sme ukiniti delitve vlog

Na Janšev poziv se je odzvala tudi predsednica LDS Katarina Kresal. Dejala je, da kriza ne sme ukiniti parlamentarne demokracije, niti delitve vlog na opozicijo in na pozicijo. Povedala je, da razume "željo po široki konsenzualnosti", vendar pa po njenih besedah "v teh časih potrebujemo odločne, hitre in strokovne rešitve in breme za te predvsem leži na vladi sami".

"Opozicija svojo vlogo opravlja zelo zavzeto" Kot je dejala, bi si morda kdo želel, da bi bila opozicija manj glasna. "Morda bi tako tudi bilo, če bi imeli nek formalen način sodelovanja, ampak po moji oceni je ravno glasna kritika glavna naloga vsake opozicije in ta opozicija to svojo vlogo nedvomno zelo zavzeto opravlja," je pojasnila.

Pred to vlado po njenih besedah tako ni razmislek, kako širiti polje odločanja, ampak kako postopek odločanja znotraj vlade narediti še hitrejši, učinkovitejši in bolj odziven na predloge stroke in prakse.

"Iskreno dvomim o iskrenosti Janševe pobude" Na vprašanje, ali Janševo pismo premieru Borutu Pahorju vidi v luči predvolilnega boja, je odvrnila, da to težko ocenjuje, da pa se nedvomno "marsikaj ta teden dogaja v luči prihajajočih evropskih volitev". Po njenih besedah so v vladi že večkrat povedali, da si želijo aktivno opozicijo, tako v kritiki kot v konstruktivnih predlogih. Kot je dejala, pa se je že velikokrat pokazalo, da te konstruktivnosti ni bilo takrat, ko bi bila zaželena in na mestu. "Jaz iskreno dvomim o iskrenosti te pobude," je še poudarila Kresalova.

Žerjav: Poglobljen dialog je nujen

Vse politične stranke nosimo odgovornost do države, zato je poglobljeni dialog za učinkovito ukrepanje proti gospodarski in socialni krizi nujen, pa meni predsednik SLS Radovan Žerjav. Po njegovem ima Janša prav, ko pričakuje sodelovanje vseh parlamentarnih strank. Žerjav je še opozoril, da je treba pri iskanju rešitev za najpomembnejša vprašanja, kot je iskanje izhoda iz težke gospodarske in socialne krize, enakovredno obravnavati tudi problematiko slovenskega kmetijstva in podeželja.

Žerjav: Medsebojno obtoževanje o krivdi za tajkunizacijo je brezpredmetno Prav tako je treba po njegovem v slovenski politiki, tako v koaliciji kot opoziciji, poiskati usklajen in pravi pristop za zaščito slovenskega ozemlja in morja v okviru odprtih vprašanj s Hrvaško. "Po drugi strani je pa medsebojno obtoževanje nosilcev prejšnje in sedanje vlade, npr. o tem, kdo je odgovornejši za t. i. tajkunizacijo Slovenije, brezpredmetno," je zapisal Žerjav. Prepričan je, da so za to odgovorni oboji in "pri tem bi človek pričakoval tudi malo več samokritičnosti tako pri nosilcih prejšnje kot sedanje vlade".

Predsednik Zaresa Gregor Golobič pa Janševega predloga premieru še ni želel komentirati.

Jelinčič pozdravlja Janšev predlog partnerstva Predlog Janše Pahorju, da se oblikuje neka skupina opozicije in koalicije za reševanje sedanje gospodarske krize je po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča zelo dober. "To je ideja, ki jo je Pahor od začetka svoje vladavine napovedoval, zdaj pa je odrinjena na stran," je ocenil Jelinčič.

"Socialo bo treba oklestiti" To je pameten predlog, opozicija ima celo vrsto pametnih idej in upam, da se bodo te ideje tudi upoštevale, je dejal Jelinčič. Ob tem je izpostavil, da je samo SNS ob prvem paketu vladnih ukrepov pripravila šest strani predlogov, pa od tega ni bilo upoštevanega nič in "zadeva je vedno slabša". "Treba bo upoštevati tudi to, da bo treba socialo malo oklestiti in očitno vlada nima korajže, da bi to naredila. To je ena pot k temu, da se stvari speljejo," je sklenil Jelinčič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin