Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
13. 12. 2012,
6.37

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 13. 12. 2012, 6.37

8 let, 5 mesecev

Janša: Blokada zakona o slabi banki je lahko za Slovenijo usodna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Premier Janez Janša je izrazil upanje, da bo odločitev o deblokadi zakona o stabilnosti bančnega sistema sprejeta čim prej in da bo mogoče iti naprej z urejanjem bančnega sistema.

"Če tega ne bo, potem je lahko za Slovenijo čas, ki bo pretekel do tega, da bo mehanizem evropskega nadzora operativen, usoden," je posvaril. Premier sicer meni, da je dogovor o enotnem evropskem nadzoru bank v območju evra, o katerem so se davi po 14 urah pogajanj dogovorili finančni ministri EU, "v situaciji, v kateri so naše banke, dobra novica". Bo pa po njegovih besedah še trajalo, preden bo ta nadzor operativen, in do takrat mora Slovenija sama narediti svojo domačo nalogo, je opozoril Janša. Enotni nadzor je sicer pogoj za neposredno dokapitalizacijo ranljivih bank iz stalnega evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki bi jo lahko za pomoč svojim bankam izkoristila tudi Slovenija. Takšna dokapitalizacija je za države najugodnejša, saj ne poteka preko države in s tem ne bremeni njenih javnih financ. A premier Janša meni, da glede na vse signale te možnosti ni mogoče pričakovati v nekaj mesecih. "To pa so ravno tisti meseci, ki so za nas usodni," je še posvaril. Morebitne posledice referenduma na ustavnem sodišču Ustavno sodišče bo sicer obravnavalo zahtevi za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o državnem holdingu ter zakona o slabi banki na referendumu. Obe zahtevi za presojo ustavnosti je ustavnemu sodišču poslal DZ na predlog koalicije. Ustavno sodišče je zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu obravnavalo že sredi novembra, a je zaradi zapleta s podpisi pod referendumsko pobudo od DZ zahtevalo, da jim jasno sporoči, ali obstaja referendumska zahteva z najmanj 30 lastnoročnimi podpisi. DZ je to v roku tudi storil. Z boljšim upravljanjem do višjih proračunskih prihodkov? Zahtevo koalicije po presoji ustavnosti posledic referenduma o holdingu je sicer 6. novembra ustavnemu sodišču posredoval DZ. Zahteva za ustavno presojo večinoma navaja že znane argumente v prid zakonu. S centralizacijo upravljanja državnih naložb naj bi bila odpravljena dosedanja zmeda pri upravljanju, ki je onemogočala maksimizacijo učinkov s tega naslova. Z boljšim upravljanjem naj bi se zagotovilo višje proračunske prihodke. Padec zakona bi po mnenju koalicije prinesel vrsto protiustavnih posledic Zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je DZ ustavnemu sodišču posredoval 23. novembra. Predlagatelji zahteve, koalicijske poslanske skupine, se bojijo, da bi padec zakona kratkoročno in dolgoročno povzročil vrsto protiustavnih posledic, ki bi še bolj poglobile krizo v državi in omejile njeno suverenost. Boljša gospodarska rast in več delovnih mest? Cilj zakona, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Ne spreglejte