Slovenija je razdeljena na 88 volilnih okrajev, stranke pa želijo imeti v vsakem svojega kandidata za poslanca v državnem zboru. A tudi le z 48 kandidati je mogoče pokriti vso državo. Poglejmo, kako.
Če bodo volitve 13. julija, imajo nove stranke, pa tudi tiste manjše in slabše organizirane, težavo – kako v kratkem času, do srede, 18. junija, do polnoči, vložiti liste kandidatov za volitve v državni zbor in najti 88 poslanskih kandidatov?
Jih lahko reši ustavno sodišče
"Reši" jih lahko ustavno sodišče, ki bo predvidoma prihodnji teden odločalo o za zdaj treh zahtevah za presojo ustavnosti poletnega datuma volitev. A v javnosti prevladuje prepričanje, da je več možnosti za to, da ustavno sodišče pobudnikom ne ugodi.
Prestiž in dokazovanje kadrovske moči
Zakon o volitvah v državni zbor določa, da je država razdeljena na osem volilnih enot, vsaka pa ima 11 volilnih okrajev, v katerih "tekmuje" po en kandidat vsake stranke oziroma liste. Stranke si prizadevajo, da bi imele v vsakem okraju kandidata. Pokritje celotne države ima tudi prestižni pomen, saj stranke tako "dokažejo", da imajo široko kadrovsko bazo.
Kako pridemo do 48 kandidatov, ki pokrijejo vse?
A zakon omogoča tudi kandidiranje manjšega števila kandidatov, saj lahko znotraj volilne enote en kandidat nastopa v dveh okrajih. Tako lahko pet kandidatov pokrije deset okrajev, še en kandidat pa preostalega v volilni enoti, torej enajstega. Ker lahko torej šest kandidatov pokrije celotno volilno enoto, je mogoče vseh osem volilnih enot pokriti z 48 kandidati.
Tudi osem kandidatov je dovolj!
Še več, pri prebiranju zakona o volitvah v državni zbor smo naleteli na določbo, da je mogoče celotno državo pokriti le z osmimi kandidati, a to velja le za neodvisne liste, torej tiste, ki jih določijo volivci, ne stranke. Tako bi lahko neodvisna lista v volilni enoti postavila le enega kandidata, o njem pa bi glasovali v vseh 11 volilnih okrajih.
Tega še nismo videli
A v tem primeru je skrajni volilni domet takšne liste, če bi se organizirala v vseh volilnih enotah, le osem poslancev, če bi bilo seveda izvoljenih vseh osem kandidatov. Takšnega načina kandidiranja v Sloveniji še ni nismo videli.
Bodo pirati tudi tokrat kadrovsko minimalistični?
Na evropskih volitvah je sicer podobno volilno taktiko ubrala Piratska stranka, ki je imela le enega kandidata na listi, na kateri bi lahko imela osem kandidatov za evropskega poslanca, kolikor jih ima Slovenija v Evropskem parlamentu.
Kot je med kampanjo pojasnil Rolando Benjamin Vaz Ferreira, na več kot enega poslanca tako ali tako niso računali. A kot rečeno, pirati na državnozborskih volitvah takšne taktike ne bodo mogli ubrati, saj so organizirani kot stranka. Če bodo hoteli nastopiti v vsej državi, bodo torej morali "nabrati" vsaj 48 kandidatov.