Država je za izbrisane v osnutku zakona predvidela za 32 milijonov evrov odškodnin oziroma 30 evrov za mesec izbrisa. Krivic meni, da gre za norčevanje iz prava in iz zdravega razuma.
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je po sestanku s predstavniki izbrisanih dejal, da je vlada pripravila zakon za popravo krivic izbrisanim, ki predvideva odškodnine le za tiste žrtve izbrisa, ki so se aktivno trudile za pridobitev državljanstva ali ureditev stalnega prebivališča.
"Pri pavšalu je treba upoštevati tudi finančno stanje države"
Pojasnil je, da so se odločili za povračilo škode izbrisanim s pavšalom , saj so se po Virantovih besedah izbrisani znašli v nešteto različnih položajih, povezavo izbrisa in nastale škode pa je, kot pravi, težko dokazovati.
Pri tem je podaril, da bi po zdajšnjem predlogu izbrisanim pripadlo 30 evrov na polni mesec izbrisa, kar bi državo stalo 32 milijonov evrov. Dodal je, da pavšal v višini 30 evrov primerljiv s tistim, ki ga dobijo žrtve vojnega nasilja.
"Pri pavšalu je treba upoštevati tudi finančno stanje, v katerem je danes država, ko na vseh področjih znižujemo pravice, socialne pravice in plače v javnem sektorju. Tudi pri tem zakonu to ni dejavnik, ki ne bi bil vreden upoštevanja," je poudaril.
Virant in izbrisani na različnih bregovih
Virant je zatrdil, da bodo na podlagi osnutka zakona izbrisani lahko z dokazili uveljavljali stroške šolnin, zdravstvenih storitev in različnih drugih taks. "Zakon predvideva še celo vrsto drugih oblik pravičnega zadoščenja, od plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitve v prednostne obravnave v programih socialnega varstva, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, štipendije in tako naprej," je pojasnil minister.
Predstavniki izbrisanih se po Virantovih besedah na sestanku niso strinjali niti z višino pavšala niti s krogom upravičencev. Kot je dejal, bodo njihove pripombe na ministrstvu proučili, vendar ni dal nobenih obljub, da jih bodo tudi zares upoštevali.
Krivic: Edino sprejemljivo izhodišče bi bilo 260 evrov na mesec
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki se je prav tako udeležil sestanka, pa je dejal, da je koncept zakona norčevanje iz prava in iz zdravega razuma. "Izrecno zahtevamo, da mora zakon omogočiti ustrezne odškodnine vsem 25 tisoč izbrisanim, ne pa samo 10 tisoč kot zdaj, in to posebej za materialno in nematerialno škodo," je opozoril in poudaril še, da se bo s takim zakonom Slovenija v Strasbourgu, kjer ga bo Virant prihodnji teden predstavil Svetu Evrope, znova osramotila.
"Edino logično sprejemljivo izhodišče je to, kar država že priznava vsakomur v socialni stiski. To je 260 evrov, ne pa 30," je sklenil Krivic.
Todorović: Virant je uporabil staro retoriko v slogu: zakaj pa niso vzeli državljanstva
Predstavnik izbrisanih Alenksandar Todorović je sestanek z Virantom zapustil še pred koncem, saj naj bi Virant uporabil "staro retoriko v slogu: zakaj pa niso vzeli državljanstva". Kot pravi Todorović, je namreč "ogromno ljudi hotelo državljanstvo, pa jim zaradi vojne ali kakšnih papirjev ni bilo dostopno".
2
