Četrtek, 27. 11. 2008, 15.54
8 let, 7 mesecev
Intervju Borut Miklavčič
V 70. letih je bil odgovoren za investicije v ljubljanskem kliničnem centru, v 80. je vodil Republiški komite za zdravstvo, leta 2003 je prevzel vodenje ZZZS. Ob prevzemanju funkcije ministra za zdravje zdaj opozarja, da bo treba z zdravstvenim denarjem delati bolj racionalno.
Nekatera zdravila, ki so dostopna na slovenskem trgu, so na nekaterih drugih trgih, tako v Evropski uniji kot zunaj nje, od 40 do 60 odstotkov cenejša, pravi Miklavčič. Moj cilj je sleherni evro, ki je namenjen zdravstvenemu varstvu na kateremkoli nivoju in za katerikoli namen, najbolj racionalno potrošiti v okviru pristojnosti, ki jih ima ministrstvo, pravi minister, ki napoveduje spremembe v sistemu, da se bo s dobavitelji in proizvajalci mogoče pogajati.
Za vse to pa bo po besedah Miklavčiča treba prevetriti tudi nekatere zakone. Kot izpostavlja, ima Slovenija zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1992 z dopolnitvami, zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 z dopolnitvami, zakon o lekarniški dejavnosti iz leta 1992 z dopolnitvami in zakon o zdravstveni službi iz leta 1999. "V Evropi je praksa, da se zakonodaja zaradi hitrega razvoja zdravstva in zdravstvenega sistema menja na tri do štiri leta," opozarja ob tem.
"Pisanja zakonov smo se že lotili, na novo. V koalicijskem sporazumu smo se dogovorili, da bomo pristopili k reformi zdravstvenega sistema. V prihodnjem tednu bomo imenovali skupino strokovnjakov, ki bo takoj začela z delom. To je naša najpomembnejša usmeritev," pravi Miklavčič.
Večja strokovnost pomeni predvsem korist bolniku zavarovancu. V EU so vedno bolj prisotne pobude za prost prehod tudi bolnikom in to je dodatna spodbuda za vse naše zdravstvene izvajalce, da posebej skrbijo za kvaliteto svojih storitev in ji dodajo še maksimalno prijaznost," pravi Miklavčič. Ob tem pa opozarja, da "vse bolnišnice ne morejo delati vsega".
"Tu moramo narediti korak naprej, tu moramo drugače razporediti zdravniške kapacitete, da bi bili uspešnejši in tudi cenejši pri zdravljenju naših bolnikov. Glede organizacije mreže bolnišnic je v Sloveniji vse tako, kot je bilo pred 30 ali 40 leti," pravi Miklavčič. Kot primer je izpostavil Dolenjsko in Posavje: "Menim, da je v korist zavarovancev tega območja, da se strokovno krepi novomeška bolnišnica."
Podeljevanje koncesij je že več let predmet razprav - ali to dopolnjuje ali slabša javno zdravstvo. Miklavčič je prepričan, da "mnogi koncesionarji svoje delo opravljajo zelo dobro " in se zavzema za njihovo povezavo z zdravstvenimi domovi kot "osrednjim in nosilnim stebrom celotnega sistema zdravstvene službe".
Na sekundarni ravni, torej na specialistični in bolnišnični dejavnosti, pa ima zdravstveni sistem po mnenju Miklavčiča premalo sredstev, "zato bi morali tu zadržati javno zdravstvo". Dobro priložnost za javno-zasebna partnerstva pa Miklavčič vidi na področju diagnostike. "Država ne bo nikoli imela sredstev za stalno posodabljanje medicinske opreme glede na izjemno hiter tehnološki razvoj. Tu pustimo odprta vrata javno-zasebnemu partnerstvu, da bomo v koraku s časom, da bomo zagotovili zavarovancem najboljšo diagnostiko," pravi minister.
Ob tem izpostavlja "največjo investicijo v teku" - DTS oz. urgentni blok v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Začetek gradnje v tem primeru je bil "približno tak kot na Onkološkem inštitutu, torej brez popolnega programa", pravi minister. Poudarja, da ne želi, da bi ta investicija trajala 10 let. "Ne želim aneksov, tudi to je neracionalno razpolaganje z zdravstvenim denarjem."
Želel bi napraviti tudi učinkovitejše upravljanje javnih zavodov preko svetov javnih zavodov na način, da bi že v tem mandatu proporcionalno znižali število članov v svetih. To bi pomenilo učinkovitejše upravljanje, pa tudi pomembno znižanje stroškov.
Ob tem Miklavčič napoveduje tudi diferencirano prispevno stopnjo za delodajalce, ki vlagajo v zdravje zaposlenih in imajo manj nesreč pri delu ter bolezni, povezanih z delom. Napoveduje pa tudi strožji nadzor na mnogih področjih. Eden med njimi je nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, kar minister označuje kot "nacionalna naloga".
Nadzor napoveduje še na mnogih drugih področjih, med drugim nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, kar minister vidi kot "stalno nalogo". "Ko zdravnik nekomu predpiše bolniško, ta pa doma dela, je to norčevanje iz solidarnostnega sistema," pravi Miklavčič. Ob tem izpostavlja, da četudi edini nadzornik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije takega kršitelja odkrije, bo ta sicer danes izgubil pravico do nadomestila, jo bo jutri spet lahko dobil. "Moramo se organizirati, da bomo preprečili zlorabe."
Na vprašanje, ali obstajajo kakšni izračuni, pri koliko bolniških prihaja do zlorab in koliko te bolniške stanejo ZZZS, minister pojasnjuje, da ZZZS za odsotnost od dela nad 30 dni namenja 10 odstotkov letnega zneska, namenjenega za zdravstveno zavarovanje, kar znaša okoli 200 milijonov evrov letno. Laični nadzornik na ZZZS je pred dvema letoma ugotovil, da se dvajset odstotkov nadzorovanih zavarovancev ni držalo navodil zdravnika med bolniško odsotnostjo.