Ponedeljek, 10. 6. 2013, 18.33
3 leta, 4 mesece
Interventni zakon za zdravstvo v medresorsko usklajevanje
Usklajevanj glede interventnega zakona za zdravstvo na ravni koalicije ne bo več, saj je ministrstvo za zdravje poslalo besedilo zakona v medresorsko usklajevanje.
Na ministrstvu sicer ne želijo razkriti, ali je to besedilo enako tistemu, s katerim v DL na zadnjem koalicijskem usklajevanju niso bili zadovoljni. Minister za zdravje Tomaž Gantar je na drugi sestanek koalicije glede interventnega zakona prišel z različico, ki je za samostojne podjetnike precej bolj ugodna kot prva. Sprva je namreč predlagal, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila s sedanjih 105 evrov na dobrih 170 evrov. Po prvotnem predlogu bi popoldanski samostojni podjetniki v zdravstveno blagajno odšteli 25 evrov in ne štirih evrov. Celotni izkupiček predloga pa bi bil težak 100 milijonov evrov.
Rešitvam glede samostojnih podjetnikov so nasprotovali predvsem v DL. Tudi v SD predlogu zakona niso bili naklonjeni, kjer so predlagali, da bi prispevke obračunavali na podlagi dohodnine. Zato je minister na druga usklajevanja prišel s predlogom, da bi se najnižja prispevna stopnja dvignila na 132 evrov. Prispevek bi zvišali tudi popoldanskim samostojnim podjetnikom, ki zdaj plačajo samo za poškodbe pri delu.
Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po predlogu plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Študenti brez statusa in osebe z dohodki, a brez zaposlitve, bi za obvezno zdravstveno zavarovanje mesečno namesto sedanjih 14 evrov plačevali dobrih 31 evrov na mesec. Prav tako bi dobrih šest odstotkov prispevali tudi od zaslužka z najemninami in dividendami.