In zgodil se je slovenski čudež

V Sloveniji danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan se spominjamo uradne razglasitve izidov plebiscita, na katerem se je tri dni prej – 23. decembra ‒ 93,2 odstotka udeleženih volivcev oziroma 88,5 odstotka vseh volivcev odločilo za samostojno Slovenijo.

Osamosvojitev in zmaga v vojni Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.

Osamosvojitev Slovenije je poskušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada (JLA), v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile – Teritorialna obramba (TO) in slovenska policija.

Slovenska zastava zaplapolala pred sedežem OZN Slovenski vojaki oziroma teritorialci in policisti so zmagali, JLA se je umaknila iz Slovenije. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo, 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica Organizacije Združenih narodov (OZN).

Toda ti dogodki so bili za številne Slovence še nekaj let pred tem popolnoma nerealni. Leta 1988 je tako na primer pri mariborski Založbi Obzorja izšla knjiga z naslovom Zgodovina Langobardov, v kateri je takrat najvplivnejši slovenski zgodovinar Bogo Grafenauer polemiziral z zagovornikom samostojne in neodvisne slovenske države Francem Jezo (1916‒1984).

Za nekatere je bila samostojna Slovenija nekaj nerealnega Ta nekdanji krščanski socialist in pripadnik Osvobodilne fronte, ki je leta 1948 zaradi nestrinjanja s komunističnim režimom pobegnil v Trst, je v svojih člankih in knjigah, ki jih je objavljal v zamejstvu in drugod po svetu, vneto zagovarjal samostojno Slovenijo. Seveda njegovih člankov in knjig v komunistični Sloveniji niso smeli brati.

Grafenauer je dve leti pred plebiscitom, tri leta pred osamosvojitvijo in desetdnevno vojno ter štiri leta, preden je slovenska zastava zaplapolala pred sedežem OZN, zapisal, da je Jezov boj za posebno in samostojno slovensko državo "v razmerah današnje Evrope pač zunaj realne politike in ustreznega političnega razmišljanja".

Pot do slovenskega čudeža Kako se je lahko torej zgodilo, da je ideja o slovenski državi, ki je za številne (zlasti tiste, ki so bili pred letom 1990 del ali blizu takratnim oblastem) pred osamosvojitvijo veljala za nekaj nerealnega in neuresničljive sanje, postala resničnost? Oziroma – če uporabimo naslov ene izmed Jezovih knjig (In zgodil se bo čudež) – kako se je zgodil slovenski čudež.

Zgodovinarka in direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, ki je doktorirala iz teme Vloga Demosa pri slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji, je kot ključne dejavnike, ki so vplivali na nastanek samostojne slovenske države, med drugim naštela:

‒ gospodarsko, politično, nacionalno in socialno krizo jugoslovanske države, ‒ razpadanje Sovjetske zveze in Varšavskega pakta, ‒ padec berlinskega zidu, ‒ nastanek novih držav in konec hladne vojne, ‒ liberalizacijo in začetek demokratizacije na Slovenskem, ‒ proces proti četverici in aktivno civilno družbo, ‒ ustanovitev novih političnih zvez in gibanj, ‒ Majniško deklaracijo, ‒ ustanovitev Demosa in njegovo zmago na volitvah aprila 1990, ‒ oblikovanje slovenske vojske, ‒ nepripravljenost jugoslovanskih voditeljev na sklepanje kompromisov glede urejevanja razmer v federaciji, ‒ odločnost in pogum Demosovih voditeljev, da uresničijo svoj program (parlamentarno demokracijo in samostojno Slovenijo).

Ključna vloga Jožeta Pučnika Za Andrejo Valič Zver je bil najbolj ključna osebnost slovenske osamosvojitve predsednik vladajoče koalicije Demos Jože Pučnik. Ta nekdanji politični zapornik in oporečnik si po mnenju zgodovinarke zasluži ime očeta naroda.

Pučniku (ki je po uspešnem plebiscitu navdušeno vzkliknil: "Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo") med drugimi ključno vlogo priznava tudi zgodovinarka Rosvita Pesek, saj je bil po njenem mnenju motor slovenskega osamosvajanja.

Janša, Bavčar, Rupel, Peterle, Bučar, Krkovič … Valič Zverova poleg Pučnika med ključne osebnosti slovenske osamosvojitve prišteva med drugim še Janeza Janšo, Dimitrija Rupla, Igorja Bavčarja, Lojzeta Peterleta in Franceta Bučarja.

Tone Krkovič je imel po njenih besedah pomembno vlogo v projektu oblikovanja slovenske vojske. Zlasti med desetdnevno vojno in nekaj časa v pripravah na plebiscit je bilo podporo projektu slovenske osamosvojitve čutiti tudi v vrstah opozicije oziroma nekdanje nomenklature, še pojasnjuje Valič Zverova.