Imenovanje Gašparja Mišiča razburkalo politiko, Slovenija medtem še kar tone

Nadzorniki Luke Koper so za predsednika uprave imenovali člana PS Gašparja Gašparja Mišiča. To je zlasti v koalicijskih vrstah sprožilo precejšnje ogorčenje, premierka Alenka Bratušek pa je imenovanje ocenila kot nedopustno. Gašpar Mišič je sicer ob izvolitvi dejal, da bo dokazal, da so se številni zmotili o njem. Slovenska odškodninska družba pa je na upravo Luke Koper že naslovila zahtevo za čimprejšnji sklic skupščine, s katero bi zamenjali vseh šest članov nadzornega sveta, ki zastopajo kapital.

Na Planet Siol.net pa smo pogledali, kakšno premoženje (nepremičnine, vrednostne papirje, lastništvo v podjetjih, depozite, umetnine in posojila) imajo nadzorniki Luke Koper, ki so izbrali Gašparja Mišiča.

Država bi morala pri imenovanju Gašparja Gašparja Mišiča odigrati pomembnejšo vlogo, je prepričan ekonomist Anže Burger, ki pravi, da bi bilo zanimivo videti, kam bi Gašpar Mišič prišel s svojim življenjepisom v tujini.

Slovenija ob izbiri GGM za šefa Luke Koper ni slavila. Se pa je klanjala pisatelju Borisu Pahorju, ki je – prav tako v ponedeljek – praznoval svoj stoti rojstni dan. Celo tako zelo, da ga skoraj ni slišala, pa čeprav je želel le minutko.

Na sončni strani Alp sicer nič novega. Slovenija je ta teden spet beležila padec BDP-ja. Vse več Slovencev se tudi zaradi tega in drugih nič kaj svetlih napovedi odloči in srečo poišče v tujini. Če bi se odločili za delo v tujini, bi največ Slovencev želelo služiti kruh v Avstriji, pa je pokazala raziskava, ki jo je za Planet Siol.net opravil Episcenter.

Podjetja v Avstriji potrebujejo predvsem svetovalce, finančnike, bančnike, projektne vodje, menedžerje, razvijalce opreme, tržnike, produktne vodje, računalničarje, motivatorje, inženirje, tehnike, pravnike, farmacevte, socialne delavce, pedagoge …

Medtem pa se svetovna politika zadnje dni še posebej intenzivno ukvarja z vojno vihro v Siriji. Kaplja čez rob za nekatere države je bil domnevni napad s kemičnim orožjem, za katerim naj bi bil sirski režim. ZDA so zato že začele iskati zaveznice za vojaško intervencijo v državi, a so pri tem naleteli na precejšno skepso drugih držav. Če so podporo za posredovanje v sirskem konfliktu dobili pri Francozih, pa je za večje presenečenje poskrbel britanski parlament, ki takšne odločitve ni izglasoval.