Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
30. 11. 2011,
17.46

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

arbitraža Janez Janša Janez Janša Hrvaška

Sreda, 30. 11. 2011, 17.46

8 let

Hrvaški akademik kritičen do stališča Janše o arbitražnem sporazumu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Vladimir Ibler je ocenil, da je spor o meji med Hrvaško in Slovenijo boljše urediti na arbitražnem sodišču, kot nadaljevati neuspešne diplomatske pogovore.

Na ta način je Vladimir Ibler nasprotoval kritičnim izjavam predsednika SDS Janeza Janše do arbitražnega sporazuma. "Ne strinjam se z Janševim stališčem, da je bilo možno priti do boljše rešitve, kot je postopek na sodišču," je dejal akademik Ibler ob dnevu odprtih vrat Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Ibler se je odzval na nedavno Janševo izjavo, da bo njegova vlada v primeru vrnitve na oblast spoštovala arbitražni sporazum, čeprav ni najboljša rešitev.

Janša in Sanader naj bi se dogovorila, da bosta spor rešila v Haagu Ibler je spomnil, da sta se ravno Janša, ko je bil premier, in takratni predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader na Bledu leta 2007 načelno dogovorila, da bosta državi uredili spor o meji na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu ter da je takrat o tem slovenska vlada poročala na svoji spletni strani. Tudi sam Ibler si je prizadeval, da bi državi uredili spor na ICJ, ki je telo ZN. "Urejanje spora na ICJ, ki je zgradil bogato sodno prakso o teritorialnih problemih evropskih držav, kot so Nemčija, Danska in Nizozemska, bi v končnici predstavljal tisto, kar včasih imenujemo evropsko obnašanje."

Ibler je ocenil prihodnji začetek arbitražnega postopka kot napredek in se vprašal, kako bo mogoče naenkrat priti do rešitve za slovenske teritorialne zahteve, potem ko tega ni bilo mogoče storiti v dveh desetletjih dvostranskih pogajanj.

"Slovenska zahteva je v popolnem nasprotju s pozitivnim mednarodnim pravom" Hrvaški akademik, ki je več let sodeloval pri delu različnih strokovnih komisij za urejanje vprašanja meje s Slovenijo, je tudi zanikal trditve, da bi bile meddržavne komisije kdajkoli pred rešitvijo spora. "Celoten spor, za katerega sem že leta 1993 dojel, da ga ni možno urediti dvostransko in sem bil privrženec rešitve na ICJ, v osnovi doživljam kot slovensko teritorialno zahtevo, in sicer od memoranduma o Piranskem zalivu iz leta 1993," je še dejal Ibler. Po njegovem mnenju je omenjena slovenska zahteva v "popolnem nasprotju s pozitivnim mednarodnim pravom".

Ibler: Türkov obisk pri predsedniku ICJ je lahko bil zgolj vljudnosten Iblerja so prosili, naj komentira tudi "nenavaden" torkov obisk slovenskega predsednika Danila Türka pri predsedniku ICJ Hisašiju Ovadi. Dejal je, da so obiski dovoljeni in da je bil Türkov obisk lahko zgolj vljudnosten. "Ob tem bi rad spomnil, da so svoj čas v medijih poročali, da je znan strokovnjak za mednarodno pravo Danilo Türk nasprotoval urejanju omenjenega spora na ICJ, ker je dejal, da sodišče v Haagu razsoja 'mehanično', kar me je takrat precej začudilo," je dejal Ibler.

"Razlike med ICJ in navadno arbitražo niso bistvenega pomena" Hrvaški akademik je še dejal, da razlike med ICJ in navadno arbitražo niso bistvenega pomena, ker morata tako stalni sodnik kot arbiter v vsakem primeru razsojati na podlagi prava. Pojasnil je, da so razlike možne le v določenih okoliščinah, tako kot je v primerih institucionalne in ad hoc arbitraže. Na koncu je dejal, da je zadovoljen z arbitražnim sporazumom, razen v delih besedila sporazuma, v katerih "posamezni členi in pojmi niso na ravni stroke in so nesmiselni".

Postopki za izvajanje arbitražnega sporazuma bodo začeli veljati 9. decembra, ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU v Bruslju.

Ne spreglejte