SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Gospodarstvo v zdravstveno blagajno plačuje veliko, a skoraj nima besede pri zdravstveni reformi

4

termometer

Delodajalci v javno zdravstveno blagajno plačajo več kot 884 milijonov evrov prispevkov, zato bi morali imeti več besede pri zdravstveni reformi.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zato pričakujejo, da bo pred pripravo zakonodajnih sprememb, ki naj bi reformirale sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, jasno, kaj sploh želimo spremeniti v tem sistemu in v katero smer naj gre nadaljnji razvoj.

V omenjeni zbornici menijo, da ministrstvo za zdravje nima domišljenega predloga zakonskih sprememb. "Ministrstvo za zdravje se je lotilo zdravstvene reforme tako, da je dalo na mizo dva zakonska predloga: s prvim je iskalo nove finančne vire za krpanje luknje v zdravstveni blagajni, z drugim, obširnejšim, polnim določil, ki bi morala biti predmet podzakonskih aktov, pa jim še vedno ni uspelo jasno ločiti javne od zasebne zdravstvene dejavnosti." Ministrstvo za zdravje nima dolgoročne vizije in strategije

Prav tako omenjeno ministrstvo po prepričanju GZS-ja nima dolgoročne vizije in strategije. "Pred tema predlogoma niso javnosti niti socialnim partnerjem kot ključnim plačnikom ponudili nobene dolgoročnejše zasnove slovenskega zdravstvenega sistema, kaj šele da bi pripravili nacionalni program zdravstvenega varstva in končno definirali kriterije in merila za mrežo javne zdravstvene dejavnosti, brez katere je pravzaprav nemogoče oceniti in predvideti potrebna sredstva za javno zdravstvo in ter njegov razvoj v prihodnjih letih."

Ministrstvo dopušča bohotenje ozkih interesov

In ne nazadnje ministrstvo dopušča bohotenje ozkih interesov znotraj mreže javne zdravstvene dejavnosti, "ki je zato danes neobvladljiva, slabo nadzorovana, preohlapna in finančno prezahtevno organizirana, postavljena brez jasnih meril".

V GZS-ju so zato prepričani, da brez odgovorov na nekatera ključna vprašanja nikoli ne bo kompromisa o tem, kako zgraditi slovenski zdravstveni sistem na izhodiščih, kot so solidarnost, kakovost, dostopnost in učinkovitost.

Potrebna je stroga ločitev javnega od zasebnega zdravstva

Na Gospodarski zbornici Slovenije predlagajo strogo ločitev javnega od zasebnega zdravstva. "Kot plačniki se ne strinjamo z možnostjo prelivanja javnih sredstev v žepe zasebnikov. Ne odobravamo nestimulativne plačne politike javnega sektorja in slabega upravljanja, tudi ne nepreglednega šušmarjenja zdravstvenih delavcev znotraj obeh sektorjev."

Zavzemajo se za opredelitev števila izvajalcev zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti

Prav tako se zavzemajo za opredelitev števila izvajalcev zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti na jasno določenih merilih. "Posledično to vodi do racionalnega združevanja izvajalcev z namenom boljšega povezovanja znanja in izkušenj, boljše organizacije dela, povezovanja funkcij upravljanja in poslovanja. To bo pripomoglo k boljši kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev ter racionalnejši porabi sredstev, kar je v interesu vseh plačnikov."

Zbrana finančna sredstva morajo ustrezati primerni košarici zdravstvenih pravic

Prav tako so prepričani, da morajo zbrana finančna sredstva ustrezati primerni košarici zdravstvenih pravic. "Prednost je treba dati zdravstvenim storitvam in izločiti tiste pravice, ki z njimi nimajo zveze. Nekatere od teh bo moral pokriti tudi proračun. Vse preostalo naj se zagotovi s prostovoljnim zavarovanjem oziroma doplačili iz žepa. Doplačila in odbitki so nujni, če želimo zavarovance naučiti racionalnega vedenja in porabe."

Po prepričanju GZS-ja je pogoj za solidarnost med zavarovanci obveznega zavarovanja, ki imajo bolj ali manj enake pravice, "enakomernejša obremenitev vseh kategorij zavarovancev s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje – izenačitev prispevne osnove, določitev najnižje prispevne osnove in enotna prispevna stopnja. Danes zaposleni pri gospodarskih subjektih plačujejo v povprečju dvakrat višje zneske kot drugi zavarovanci".

Denar naj sledi bolniku

"V kombinaciji s sistemom 'denar sledi bolniku', izstavitvijo računa zavarovancu na primarni in sekundarni ravni ter možnostjo vpogleda zavarovanca v zbrana in porabljena sredstva bomo tudi plačniki zadovoljnejši in bolj motivirani za sodelovanje," so še prepričani v GZS-ju.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin