Torek, 16. 8. 2022, 16.22
1 leto, 8 mesecev
Golob napovedal pomoč kmetom: Ne bomo ostali pri obljubah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,74
30
Predsednik vlade Robert Golob se je med današnjim obiskom v Prekmurju z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko sestal s predstavniki kmetov, s katerimi je spregovoril o suši, ki pesti kmetijstvo. Ob tem je napovedal pospešitev postopkov za pridobitev pomoči, na podlagi česar bi bila možna izplačila do konca leta.
"Zelo se bomo potrudili, da bomo postopke, ki so običajno zelo dolgotrajni, poskušali skrajšati na minimum. To pomeni, da se oceni škoda do 30. septembra, nakar bi mogoče do konca leta že uspeli z izplačili. Če nam to uspe, bo to dvakrat skrajšan rok v primerjavi z ostalimi leti, ko se je ta škoda izplačevala," je dejal premier po srečanju s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in Zveze Slovenske podeželske mladine na izletniški kmetiji Jakob v Lipovcih.
Kmetijska ministrica Šinko, s katero sta si ogledala posledice suše na polju koruze v Gomilici, je pojasnila, da bodo občinske komisije v posameznih občinah popisovale škodo. "Ko bo škoda popisana, mora biti vnesena v aplikacijo Ajda. Na podlagi tega se bosta pripravila ocena škode in predlog, ki ga bo obravnavala vlada. Ko vlada potrdi oceno škode in predlog, bo resorno ministrstvo pripravilo program odprave posledic škode. Glede na to, da mora biti škoda ocenjena do konca septembra, se bomo potrudili, da bi lahko odškodnino oziroma finančna sredstva ter ostale prispevke, ki bi kmetom na ta način lahko bili odpisani, lahko uredili še v letošnjem letu," je navedla.
Ključna bo vzpostavitev namakalnih sistemov
Na sestanku so govorili tudi o namakalnih sistemih. "Tu obstaja zagotovo jasno spoznanje, ne samo v Prekmurju, ampak po vsej Sloveniji, da so podnebne spremembe tukaj. Torej se ne borimo več proti njim, ampak se moramo začeti boriti za blaženje njihovih posledic. In ravno sistemi namakanja ter vodnih zadrževalnikov in povezovanja vodovodnih omrežij bodo ključni, če bomo želeli podnebne spremembe kot država uspešno prebroditi," je povedal Golob.
Spomnil je na nedavni požar na Krasu. "Tematika je enaka kot v Prekmurju. Zato moramo sprejeti neke vrste nacionalni program izgradnje verjetne mreže zadrževalnikov, tako mokrih kot suhih, da olajšamo posledice, ne samo v kmetijstvu, ampak tudi proti požarom," je povedal.
Po besedah ministrice so se pogovarjali predvsem o izgradnji primarnih sistemov. V primeru Prekmurja sta zanimivi Mura in Ledava. "V tem primeru bi bilo treba zgraditi zadrževalnike oziroma kanale, kjer bi se voda zadrževala, potem pa bi si na podlagi javnih naročil programa razvoja podeželja kmetje lahko zgradili sekundarne sisteme. Bistvo je torej, da država zgradi primarni sistem, potem pa si lahko kmetje na podlagi javnih razpisov zgradijo sekundarne sisteme," je pojasnila.
"Ne bomo ostali pri obljubah"
Predsednik vlade je zatrdil, da ne bodo ostali pri obljubah. "Na Krasu se je pokazalo, da brez korenite spremembe pristopa do zadrževalnikov in povezovanja vodovodnih omrežij ne bomo preživeli. Nimamo izbire. Torej ne gre za to, ali bomo zagrizli mi ali ne. Škoda je, da nihče drug tega ni zmogel, a mi izbire nimamo. To bomo storili. To ni le stvar Prekmurja, situacija je ista na Krasu in v slovenski Istri, celo v Vipavski dolini je zelo podobno," je dejal.
Tema sestanka je bila tudi zemljiška politika. "Na tem področju so določene razmere v državi, ki so na nek način posledica naše 30-letne zgodovine. Se pa že kažejo tudi škodljivi učinki obstoječe zemljiške politike, predvsem ta, da mladi kmetje zelo težko pridejo do večjih površin, ker so te bolj ali manj oddane, sploh v primeru zakupa državnih površin. Potrudili se bomo, da bi našli rešitev, ki bi vsaj na nek način mladim omogočila, da se lažje odločajo, da ostanejo na kmetiji, in potem, ko ostanejo na kmetiji, lažje preživijo," je povedal Golob.
Med današnjim obiskom v Prekmurju je med drugim obiskal Varstveno delovni center Murska Sobota in si ogleda Plečnikovo cerkev v Bogojini. V Expanu se je srečal z gospodarstveniki regije, kasneje se bosta z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik v Dobrovniku sestala z župani in županjami pomurskih občin.
Golob: Dobri gospodarski obeti z vidika priprave rebalansa olajševalna okoliščina
V izjavi za medije je Golob robustno, 8,2-odstotno gospodarsko rast v drugem četrtletju označil za pričakovano, a opozoril na predvideno ohlajanje konec leta. "Zaenkrat so obeti dobri in z vidika priprave rebalansa je to olajševalna okoliščina, ki jo bo vlada uporabila, da bo lajšala tegobe prebivalstva v prihajajoči zimi," je dejal.
Po njegovih besedah se bo gospodarstvo po pričakovanjih začelo ohlajati v zadnjem letošnjem četrtletju, ključno pa bo predvsem prvo četrtletje leta 2023. Vsi ukrepi, ki jih vlada pripravlja, tudi glede energetske draginje, so po njegovih besedah namenjeni temu, kako bo prebivalstvo preživelo zimo in kako bo gospodarstvo startalo v prihodnjem letu.
"Cene za prebivalstvo bodo bistveno nižje kot v soseščini"
Za zdaj dobri podatki so po premierjevih besedah olajševalna okoliščina z vidika priprave rebalansa državnega proračuna, ki jo bodo uporabili, da bodo lajšali tegobe prebivalstvu v prihajajoči zimi. "Zato si bomo lahko privoščili, da bodo pri nas cene za prebivalstvo bistveno nižje kot v soseščini, npr. v Avstriji," je dejal.
30