Film lahko, življenja pa ne moreš zavrteti nazaj

Trinajsta generacija PUM-ovcev, ki letos obiskuje projektno učenje za mlade odrasle na Ljudski univerzi Murska Sobota, prav izstopa po svoji zagrizenosti in aktivnosti. Čeprav so mladi, stari od 15 do 25 let, iz različnih razlogov opustili šolanje, so občutili, kaj pomeni biti neuspešen, zaiti s prave poti, in zdaj na življenje in odločitve, ki jih je treba sprejemati v življenju, gledajo drugače. Svoje izkušnje in izkušnje marsikaterega mladega so združili in predstavili v zgodbi, po kateri so posneli kratki film One Point Two in ga poslali na mednarodni razpis 1 of 7 Bilion.

Pred dvema mesecema so se ob pomoči mentorjev Tomaža Lapoša, Darje Dravec in Mihaele Flisar lotili dela, pripravljali so delavnice, delali po skupinah, vzniknilo je nekaj idej, dobrih in dovolj drznih, da so jih lahko uporabili. Iz različnih idej so sestavili zgodbo o svetu mladih, ki lahko še kako hitro zaidejo s prave poti. Film govori o odvisnosti, družbi, predsodkih mladih in starih, slabih odločitvah in tudi o tem, kako včasih pride v življenju trenutek, ko bi čas radi zavrteli nazaj. S filmom želijo sporočiti, kako pomembno je, da mladi ne sprejemajo odločitev, ki bi imele težko popravljive posledice za življenje.

Želja, da idejo izpeljemo do konca »Naš namen je bil, da skupaj naredimo projekt, od ideje do končnega izdelka, da se naučimo, kako vztrajati in stvar izpeljati do konca,« je povedal Tomaž Lapoša. Udeleženci so si razdelili vloge po svojih sposobnostih in talentih, nekateri so pisali scenarij, drugi snemali, skrbeli za masko, glasbo, nastopali ... vse, kar je za film potrebno. Eni so imeli manjše, drugi večje vloge, vse pa so enako pomembne, da se projekt izpelje. Tomaž: »Že med pripravami in pri snemanju se je videlo, da so pridobili mnoga nova znanja in spretnosti in da se je izboljšala skupinska dinamika.«

Najpomembneje se je znajti v vsakem trenutku Za vse je bilo snemanje velik izziv. Ni bilo enostavno, saj se s filmanjem nihče ni ukvarjal, veliko smo se tudi sproti učili. Pričakovali smo, da lahko gre kaj narobe, in je narobe tudi šlo. Najhuje pa je bilo,« se spominja Tomaž, "ko smo ugotovili, da s kamero nismo posneli prizora s policisti." Potem so morali iz materiala, ki je ostal, narediti vse na novo. Ampak tudi to je bistveno, da se naučijo prilagoditi razmeram in da se znajdejo v vsakem trenutku. Od vsega pa jih je najbolj priganjal čas, da pravočasno končajo in zmontirajo film ter ga pošljejo na natečaj. Nanj je prispelo 120 filmov, PUM-ov sicer ni bil izbran med deset najboljših, so pa vseeno zelo ponosni na svoj izdelek.

Marsikdo se najde v zgodbi Glavni igralec Tomek Pozvek pa je povedal, da so se pogumno lotili snemanja prizorov in da je zdaj, ko gleda film, ponosen nase in na celotno ekipo. Enis Barabaš je imel stransko vlogo: "Lepo mi je sodelovati v tej ekipi in zadovoljen sem, da smo posneli film, v katerem lahko marsikateri mladi prepozna svojo zgodbo." Ja, marsikdo se lahko najde v tej zgodbi, se strinjajo moji sogovorniki.

Sonja Debelak se je ukvarjala s tehniko, sodelovala je pri pisanju spremnega besedila in scenarija, zaupali pa so ji tudi montažo. »Nekaj izkušenj z montažo posnetkov imam, prvič pa sem z montažo oblikovala zgodbo. Posnetkov je bilo veliko in kar zahtevno je bilo izbrati najboljše in prave scene.« Glasba filma je avtorsko delo Jožeka Šarkezija, ki je prebral tudi besedilo v filmu: "Ukvarjam se z glasbo, filmsko glasbo pa sem ustvarjal in snemal prvič. Pred sabo sem imel klaviaturo, gledal film in po občutku igral." Prizna, da je veliko težje kot prepevati znane pesmi. "To delo mi je všeč in upam, da še kdaj dobim kakšno priložnost."

Ko premagaš strah Poseben izziv pa je bil snemanje filma Andreji Svetec, ki ne mara fotoaparatov, kamer pa tudi nastopanja v javnosti ne. V filmu je zaigrala mlado dekle, ki je odvisno od drog, uživa alkohol, potem pa se reši in na koncu jo vidimo, kako s prijatelji sedi v parku in igra kitaro."Od malih nog se nisem marala fotografirati, na vseh sem objokana ali gledam stran. Tu so mi dali priložnost, poskusila sem in premagala strah." Kot najbolj zgovorna pa doda, da so vsi pohvalili film. Povedala je še, da so želeli s filmom sporočiti, da se vsak problem da rešiti in da ti lahko pri tem kdo pomaga. Tomek pa še: "Pa ne z glavo skozi zid, ampak najprej premisliš in šele potem ukrepaš."