Študentom prvega letnika podiplomskega študija na fakulteti za zdravstvene vede, ki so predlagali izredni nadzor nad delom fakultete, se pridružujejo tudi nekateri zaposleni.
"Na fakulteti smo priča izrazitemu zaviranju razvoja in napredovanja pedagoškega kadra, saj ga vodstvo ne podpira, že pridobljena izobrazba se nam ne prizna, razvoj stroke je zavrt in obsojen na nazadovanje, o vsem pa odloča ena sama oseba, asistentka Helena Blažun, ki je za to povsem nekompetentna, saj nima zdravstvene izobrazbe, izkušenj," so ostri nekateri zaposleni, ki se zaradi strahu pred izgubo službe niso želeli javno izpostaviti.
Vodstvo spremenilo program, ki so ga sestavili predavatelji
Sprašujejo se, kako je mogoče, da zaposlenim ne omogočajo šolanja, medtem ko se "Blažunova izobražuje na Finskem in to verjetno na račun fakultete". Stroka, ugotavljajo zaposleni, se ne upošteva pri oblikovanju in nastajanju programov. "Novi dodiplomski program je sestavila skupina predavateljev, a ga je vodstvo naknadno drastično spremenilo, ne da bi pripravljavci za to vedeli," pripoveduje eden od zaposlenih.
Vodstvo – dekan je po izobrazbi diplomirani inženir elektronike, asistentka Helena Blažun pa ima znanje iz tekstilne tehnologije – po prepričanju zaposlenih nima ustrezne zdravstvene izobrazbe, predvsem pa niti dneva kliničnega dela z bolniki, da bi lahko program spreminjalo. "Vodstvo je program priredilo svojim potrebam in izrinilo pomembno število temeljnih predmetov in znanj, ki jih medicinska sestra potrebuje za opravljanje svojega dela, kot so denimo predklinični predmeti, zdravstveno negovalne vsebine, te ure pa je nadomestilo z urami informacijskih ved, kemičnih in tekstilnih tehnologij."
Je pomembneje znati delati z računalnikom ali poznati osnove anatomije?
"Ali je res pomembno, da zna medicinska sestra bolje stisniti tipke Ctrl, Alt, Delete na tipkovnici, in ve, kateri prašek je bolje uporabiti za pranje bolnišničnih rjuh, kot pa da bi poznala osnove anatomije, fiziologije, zdravstveno nego …" se sprašujejo zaposleni, ki so prepričani, da je vodstvo na ta način celotne generacije prikrajšalo za nujna znanja in v končni fazi tudi ogrozilo kakovost izobrazbe bodočih sester in posredno bodočo oskrbo slovenskih bolnikov. "Ob tem pa si drznejo pod sestavljavce programa navesti imena prvotne skupine. Tako namreč krivdo zvračajo tudi nanje," so prepričani zaposleni.
"Dodiplomski študijski program Zdravstvena nega je vodstvo v sodelovanju z najuglednejšimi tujimi ustanovami tako v Evropi kot ZDA in bodočimi delodajalci prilagodilo sodobnim trendom," na očitke zaposlenih odgovarja dekan Peter Kokol. Program so potrdile vse inštitucije od Zbornice zdravstvene nege do senata fakultete, svet za visoko šolstvo. Nosilec vloge za akreditacijo je Univerza v Mariboru, akreditacijo pa poda NAKVIS. "Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij je dejstvo, pred katerim si ne smemo zatiskati oči," je prepričan dekan. "Prikrajšanje študentov za ta znanja bi slovensko zdravstveno nego vrnilo v stari vek," je še dodal.
Rektor: Če program izgubi akreditacijo, študentje ne bodo mogli dokončati letnika
"Dejstvo, da študentje pozivajo k izrednemu ponovnemu pregledu akreditiranih študijskih programov, je izjemno zgovorno. Končna posledica bi teoretično lahko bila, da program izgubi akreditacijo in s tem ravno ti vpisani študentje ne bi mogli dokončati študija. Na univerzi se pregleda kateregakoli študijskega programa ne bojimo, saj imamo dober interni nadzor," so zapisali v rektoratu mariborske univerze, ki ga vodi Ivan Rozman.
Nehigienično zaposlovanje
Da je najmanj nehigienično zaposlovanje partnerjev vodilnih na fakulteti za zdravstvene vede, se zdi sporno tako študentom kot zaposlenim, le vodilnim ne. "Vaje pri predmetu Simulacije v zdravstvu in zdravstveni negi vodi partner tajnice fakultete Blažunove J. V., ko je dekan Kokol odstoten, ga nadomešča kar njegov sin, sicer gimnazijski maturant in še študent, na fakulteti je zaposlen tudi partner prodekanje Tine Hercan D. D. Da sta D.D. in J.V. zaposlili dober mesec pred rektorskimi volitvami in sta imela pravico voliti rektorja, je zgodba, ki bi si zaslužila poglobljeno razmišljanje," so v poročilu NAKVIS-u zapisali študentje.
Predava tudi gimnazijski maturant
"O vseh pedagoških zaposlitvah na podlagi navodila rektorja UM soodloča senat fakultete, končne odločitve pa sprejema kot delodajalec rektor univerze. Oba omenjena imata za opravljanje dela ustrezno habilitacijo, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta," odgovarja Kokol.
"Marko Kokol, vodja razvoja Virtua, d.o.o, je v okviru predmeta Simulacije v zdravstvu in zdravstveni negi skupaj z nosilcem predmeta na enih izmed predavanj predstavil del projekta e-zdravja, za katerega kot nosilec predmeta ocenjujem, da je študentom zdravstvene nege izjemo zanimiv, saj jim je predstavil relevantne praktične vsebine in njihovo možno uporabo v zdravstveni negi," udejstvovanje svojega sina komentira Kokol.
Fakulteto zapuščajo ugledni strokovnjaki
Zaposleni za določen čas naj bi bili ves čas pod pritiskom, da se jim pogodba ne bi podaljšala. "Fakulteto so v kratkem času zapustili štirje doktorji znanosti, kar terja premislek, saj o vsem odloča asistentka. Znosno uspevajo le tisti, ki se v celoti podredijo njenim željam," naštevajo zaposleni, a težav naj bi bilo še več.
Dekan Kokol odhod predavateljev interpretira drugače: "Fakulteto so zapustili trije doktorji znanosti, ponosni smo, da smo jim tako pri pridobitvi doktorata kakor pri strokovnem in znanstvenem razvoju pomagali, da v svojih novih delovnih okoljih zasedajo vodilna delovna mesta in na ta način širijo ugled fakultete."