Erjavec: Očitno obstaja interes, da bi bil posel s Patrio razveljavljen

Ob tem razume poslanca Milana M. Cvikla (SD), da je moral biti glasen, če je želel pritegniti pozornost. "Kdo bi pa vedel zanj, če se ne bi toliko zaletaval vame," je poudaril. Kako ocenjujte vlogi vaše stranke in poslanske skupine v mandatu te vlade? Zadovoljen sem, da smo v tej vladi izboljšali položaj upokojencev. To nam je uspeli kljub temu, da so druge tri koalicijske vladne stranke programsko drugačne kot je DeSUS. Uspeli smo dokončati mandat in ohraniti naše programske vrednote, pri tem pa nismo pustili poteptati naše usmeritve. Zato je bil mandat tudi dokaj pester. Večkrat smo tudi zagrozili z izstopom iz koalicije.

Kaj štejete za največji dosežek DeSUS v sklopu te vlade?

Velik uspeh se mi zdi usklajevanje pokojnin z rastjo bruto plač, pa tudi to, da smo ustavili obravnavo zakona o koncesijah in svobodnem zdravniku. V okviru davčne zakonodaje smo uspeli uveljaviti 'seniorsko' olajšavo, poslanska skupina pa je v tretjem poskusu uspela tudi z zakonom o socialnih transferjih. Ta sicer ni povsem tak, kot smo si želeli, saj smo želeli, da bi se socialni transferji usklajevali enako kot pokojnine. Zadovoljen sem tudi, da smo uspeli z draginjskim dodatkom za upokojence in da ni prišlo do prodaje Telekoma. Najboljša državna podjetja moramo namreč ohraniti v državni lasti, saj moramo zagotavljati dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Ves čas mandata sem se zavzemal tudi za spoštovanje vrednot narodnoosvobodilne borbe.

V državnem zboru se je dostikrat zgodilo, da poslanci DeSUS niso glasovali enako. Ali to pripisujete neenotnosti v stranki glede določenih vprašanj?

Kar se tiče uresničevanja programa stranke DeSUS, ni milosti, vsi poslanci DeSUS so zavezani k njegovemu izpolnjevanju. V zadevah, ki niso programsko pomembne - na primer pri pokrajinah - pa se je zgodilo, da smo imeli različna stališča. Zavzemal sem se za to, da referendum podpremo, zato ker je bil dogovorjen draginjski dodatek za upokojence in to se mi je zdelo pomembno.

Se ne bojite, da bi v javnosti nastal vtis, da ravnate po načelu daj-dam?

Saj politika je vedno daj-dam. Kdor govori o nekih romantičnih pogledih na politiko, kjer so vsi načelni in nihče ne išče koristi v smislu uresničevanja svojega programa, ta ne pozna politike. Politika je vedno poseganje po najboljših možnih rešitvah za javno korist.

Večkrat ste zagrozili tudi z izstopom iz koalicije. Je šlo za izsiljevanje oziroma kako ocenjujete dejstvo, da je ta koalicija prva, ki je zdržala cel mandat?

To kaže na to, da smo državotvorna stranka. Če vlada ne zaključi mandata, to povzroča politično, lahko tudi gospodarsko krizo. Takrat vlada svojih funkcij ne izvaja v celoti, ampak cepeta nekje na mestu. Ta mandat je bil izjemnega pomena tudi zato, ker je bil prvi mandat slovenske vlade kot države članice Evropske unije in Nata. Politična kriza, ki bi bila posledica morebitnega izglasovanja nezaupnice vladi tik pred začetkom predsedovanja Slovenije svetu EU, bi imela negativne posledice tudi zunaj slovenskega političnega prostora.

V osnutku programa ste zapisali, da nameravate po volitvah zahtevati, da se pokojnine v prihodnjih štirih letih realno povečajo za deset odstotkov, skladno z rastjo produktivnosti, dobičkov in plač. Kako doseči, da bo najnižja pokojnina znašala 1000 evrov?

Slovenija zadosti ustvarja, zato gre le za problem delitve. Govoril sem o 1000 evrih za tiste, ki imajo polno delovno dobo. Treba je vedeti, da sta gospodarski uspeh in dejstvo, da smo bili vedno najboljša nova članica EU, posledica dela starejših generacij. Brez tega minulega dela verjetno Slovenija ne bi imela takšnih štartnih pozicij. Po drugi strani pa lahko vidimo, kako podjetja, ki smo jih skupaj ustvarjali, nekateri sedaj privatizirajo z nekimi čudnimi transakcijami obveznic in delnic. Menda da je vse legitimno in v skladu z zakoni, gotovo pa to ni moralno početje. Mislim, da bodo volitve v jeseni odločale zlasti o tem, kakšno državo hočemo - ali bomo šli naprej v smeri razslojevanja, velikih razlik, ali pa bo nova koalicija šla v smeri uresničitve 2. člena ustave, ki pravi, da je Slovenija socialna država.

Tajkuni bodo očitno ena osrednjih tem te volilne kampanje. Kdo je kriv za tajkune in kako bi Desus reševal te probleme?

Tu gre za globljo zgodbo, ki ima dolgo brado in je povezana s tranzicijo in s privatizacijo družbene lastnine. Bojim se, da so te tajkunske zgodbe bolj v službi predvolilnih potreb, ker so tajkunstvo oziroma nelegitimne privatizacije stvar organov pregona. V zadnjih 17 letih je bilo na tem področju storjenega premalo. Poleg tega imajo tisti, ki se lotijo takšnih projektov, najboljše odvetnike in svetovalce, medtem ko ima država na drugi strani zgolj uradnike ne pa vrhunskih strokovnjakov. Problem pa je tudi v zakonodaji, saj so za ugotovitev kaznivega dejanja elementi zelo strogi. Kakšnih pravnomočnih sodb ne pričakujem. Če želimo uspešen boj proti tajkunom, bo treba okrepiti organe pregona, čeprav je ta vlada na tem področju že kar nekaj storila.

Ali kateri od članov DeSUS spada v kategorijo tako imenovanih tajkunov?

Ne vem, nobenega ne poznam.

Eden vaših nasprotnikov v tem mandatu je bil Milan M. Cvikl. Ga ocenjujete kot korektnega ali menite, da je izrabljal svojo pozicijo?

Korekten prav gotovo ni bil, to funkcijo je zlorabljal. Razumem pač, da je moral biti glasen, če je želel pozornost. Saj kdo bi pa vedel za Cvikla, če se ne bi toliko zaletaval vame? Podobna zgodba je tudi s predsednikom odbora za obrambo Antonom Anderličem.

Hipotetično vprašanje - se vidite v vladi, kjer bi bili vi minister za obrambo, minister za finance pa bi bil Milan M. Cvikl? Bi bil v takem položaju nakup patrij sploh še sporen?

Če bi bil minister za obrambo v vladi, kjer je sedanja opozicija pozicija in bi bil Cvikl minister za finance, mislim, da bi me samo še hvalil. Govoril bi, da sem najboljši minister za obrambo in kako je bilo tisto prej samo politični boj za nabiranje političnih točk.

Kaj bi izpostavili med dosežki ministrstva za obrambo?

Izpostavil bi novi zakon o službi v Slovenski vojski, ki je omogočil izboljšanje materialnega položaja vojakov. Poleg tega smo kupili vso opremo v skladu s srednjeročnim obrambnim programom, tako zaradi izpolnjevanja obvez kot tudi zaradi varnosti naših vojakov. Dosežek je, da smo zelo kredibilno sodelovali v vseh misijah mednarodnih organizacij. Prenovili smo vso zakonodajo s področja zaščite in reševanja in ustvarili podlage za nadaljnji razvoj gasilstva. Sicer pa mislim, da ta sistem zelo dobro deluje, kar se je izkazalo na primer v Železnikih in tudi pri zadnjih neurjih. Res je, da bomo morali v prihodnje tudi na novo določiti strategijo za naravne nesreče, ki se dogajajo v zadnjem času.

In kaj bi bilo na ministrstvu potrebno še postoriti?

Dela je veliko, veliko projektov je odprtih. Potrebno je dokončati posodobitev vojaškega letališča, oblikovati vse tiste bataljonske skupine, ki smo se jih zavezali oblikovati in zaradi katerih smo morali nabaviti tudi oklepnike 8X8. To je bila seveda odločitev državnega zbora in ne odločitev Karla Erjavca. Več bi bilo treba storiti na izboljšanju položaja vojakov in na pridobivanju novih kadrov. Letos smo prvič razpisali 635 štipendij, kar štejem za enega od uspehov, ampak s tem bo treba nadaljevati. Sicer pa - kaj je zaznamovalo moj mandat? Sem prvi slovenski minister, ki deluje kot minister članice Nata. Prej smo samo obljubljali, pisali dokumente, kaj bomo vse storili, z nastopom mojega mandata pa je prišel trenutek, ko moramo to izvajati. Zato me preseneča, da sedanja opozicija, ki je vse te obveze sprejemala, kar naenkrat ne razume, zakaj moramo to izvajati. To sprenevedanje me moti. Če si član kluba, boš svoje obveznosti opravljal in boš iz tega tudi imel koristi. Član kluba ne moreš biti samo zato, da bi imel koristi in bi bil brez obveznosti.

Dejali ste, da vam vloga ministra za obrambo kot predsedniku DeSUS škodi.

Če imaš štiri poslance, ti ni dano izbirati. Če bo DeSUS šel še enkrat v vlado, bi želel nadaljevati ta mandat, tudi da zaključim zadevo Patria. Rad bi, da se to razčisti, sicer bom imel do smrti madež, da je bilo nekaj narobe. Ženi sem že rekel, da bom dal na nagrobni kamen napis Umrl za Patrio. Patria ima namreč dva pomena - pomeni tudi domovina. Malo za šalo ... Res bi mi bilo neprijetno živeti s tem, da ta zadeva ne bi bila razčiščena.

Posel s Patrio ne vpliva veliko na rezultate javnomnenjskih raziskav?

Mislim, da so si ljudje o tej zgodbi in o moji vlogi že oblikovali svoje mnenje. Večkrat sem že poudaril, da bom takoj uveljavil protikorupcijsko klavzulo, če se v pravnomočnem postopku dokaže, da je kakšen uslužbenec ministrstva s polnimi pooblastili prejel podkupnino. Trenutno pa za uveljavitev te klavzule nimam nobene pravne osnove, saj bi nas pogodbena stranka lahko celo tožila za 278 milijonov evrov. Zlasti, če bi se izkazalo, da ni bilo korupcije. Bojim se, da se bodo tisti, ki danes najbolj vpijejo po mojem odstopu, morali na koncu soočiti sami s seboj.

Predsednica LDS je pred meseci od vas zahtevala odstop. Menite, da gre samo za zadevo Patria, ali pa so v ozadju tudi prestopi ljudi iz LDS v DeSUS?

Mislim, da predsednica LDS postaja vse bolj živčna. Ob takšnih rezultatih javnomnenjskih raziskav težko ohraniš trezno glavo - sploh če veš, da si imel pred štirimi leti še 23 odstotkov podpore. Tudi ne razumem, kako je lahko novinarska konferenca Sistemske tehnike, katere predsednik uprave je viden član LDS in bo kandidiral na njihovi listi, in novinarska konferenca LDS, ki je namenjena razpravi o mojem odstopu, istočasno. Očitno je močan interes, da bi ta posel bil razveljavljen in da bi posel dobila sistemska tehnika. Da bi posel spet dobil določen krog ljudi in tako kot v preteklosti spet močno bogatel.

Znano je, da greste skoraj na vsako partizansko proslavo. Iz vaših govorov bi bilo moč razbrati, da je partizansko gibanje iz 2. svetoven vojne nekaj najbolj čistega in brezmadežnega v slovenski zgodovini. Kje so bile po vašem mnenju največje napake tega gibanja in kje dobrobit za slovenski narod?

Partizanski odpor je bil gotovo najbolj pravična in poštena odločitev vsakega Slovenca. Slovencem je grozil genocid, kar smo z uporom preprečili. Po vojni so se dogajale marsikatere stvari, tudi poboji. Vendar pa je nepošteno, da se te poboje skuša obesiti partizanskemu gibanju. Prepričan sem, da je bil primaren cilj večine partizanov obraniti domovino.

Kakšen rezultat pričakujete na volitvah?

Računam, da bo izvoljenih od osem do deset poslancev DeSUS. Po javnomnenjskih raziskavah zasedamo četrto ali peto mesto, ne glede na to, kdo jih dela. Za te raziskave sicer nekateri pravijo, da nič ne veljajo, jaz pa mislim, da nek signal vendarle so. Bil pa bi razočaran, če bi imeli samo štiri poslance, kot jih imamo sedaj. V tem primeru bi na kongresu stranke predlagal svoj odstop.

S kom bi šli v koalicijo in s kom zagotovo ne?

Ne izključujemo nikogar, je pa res zelo pomembno, kaj bo mandatar ponudil za uresničevanje našega programa.