Sreda, 10. 2. 2021, 14.12
3 leta, 9 mesecev
Opozicija Erjavca spet predlagala za šefa vlade
Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica, DeSUS in SAB so z desetimi podpisi poslanci ponovno predlagale izvolitev Karla Erjavca za predsednika vlade, ki bi oblast prevzel od Janeza Janše. Za uspeh konstruktivne nezaupnice in zamenjavo aktualne potrebujejo najmanj 46 glasov. Same jih stranke, ki Erjavca predlagajo, ne združujejo.
Kljub temu pa opozicija upa, da bo glasov za prevzem oblasti dovolj, ker bo glasovanje o Karlu Erjavcu kot novem predsedniku vlade tajno.
Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB imajo skupaj 39 glasov. Erjavec je sicer v preteklih dneh povedal, da ga podpirajo tudi štirje poslanci v lastni stranki, a od posameznih poslancev prihajajo različne informacije. Če konstruktivna nezaupnica ne bo uspela, ostaja odprto tudi vprašanje sodelovanja poslanske skupine DeSUS z vlado Janeza Janše s posebnim sporazumom.
O danes vloženi nezaupnici bi lahko, glede na poslovniške roke, o njej poslanci v parlamentu razpravljali in odločali že v petek, najpozneje pa prihodnjo sredo. Poslovnik namreč določa, da je treba o kandidatu za novega predsednika vlade odločati najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi prve.
Erjavec soglasja h kandidaturi za mandatarja tokrat ne bo umaknil
V izjavi za medije v DZ je predsednik DeSUS med drugim opozoril, da aktualna vlada države ne pelje v smeri temeljnih ustavnih načel, kot so načelo delitve oblasti, svoboda medijev, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava, pa tudi drugih načel, ki Slovenijo opredeljujejo kot ustavno demokracijo, poroča STA.
Nasprotno, vlada, zlasti pa njen predsednik Janša, po Erjavčevem mnenju velike napore vlaga v rahljanje temeljnih ustavnih načel, v rahljanje nadzornih institucij ter v vzpostavitev t. i. druge republike, kar "je tudi glavni cilj programa stranke SDS". To pa pomeni, da bi šli po poti "avtoritarne demokracije", v kateri ima največjo vlogo "veliki vodja, s pomočjo stranke, ki mu brezkompromisno sledi".
Izpostavil je tudi, da vlada v boju proti epidemiji novega koronavirusa nima učinkovitih rešitev, pač pa ukrepa v smeri omejevanja človekovih pravic in svoboščin, to pa povzroča hude družbene posledice, je dejal Erjavec. V javnosti je tako veliko nezadovoljstva, razpoloženje med ljudmi je slabo, prevladujeta strah in negotovost, je navedel.
Zato je po njegovih besedah nastopil čas, da poslanke in poslanci odločijo, ali podpirajo politiko, ki jo vodi Janša in ki da pelje v smer avtoritarne demokracije, ali pa si želijo novo, odprto in demokratično politiko, ki upošteva stroko in v družbo ne vnaša strahu in negotovosti.
Podpise pod predlog konstruktivne nezaupnice je prispevalo vseh pet poslanskih skupin, vsaka po dva. Kot je pojasnil Erjavec, sta ga od poslancev DeSUS prispevala vodja poslanske skupine Franc Jurša in poslanec Jurij Lep, na glasovanju za mandatarja pa pričakuje vsaj tri glasove podpore iz poslanske skupine DeSUS.
Na vprašanje o morebitnih pogovorih s poslanci SMC v zadnjih dneh je Erjavec kljub temu odgovoril nikalno, prav tako je zatrdil, da ne izvajajo nikakršnih pritiskov. Pričakujejo, da se bodo pač odločili po svoji vesti, je pojasnil.
Erjavec je še zagotovil, da soglasja h kandidaturi za mandatarja tokrat ne bo umaknil, tudi če zaradi poslovniški določil ne bi mogli zagotoviti glasovanja vseh poslank in poslancev na tajnem glasovanju. Prav se mu zdi, da namreč opravijo razpravo o smeri, v katero državo pelje aktualna vlada.
Vlada enkrat padla s konstruktivno nezaupnico
Odkar imamo državni zbor, je vlada le enkrat padla s konstruktivno nezaupnico. Na ta način je po razpadu koalicije SDS, DL, NSi, DeSUS in SLS padla druga Janševa vlada, oblast je za Pozitivno Slovenijo prevzela Alenka Bratušek.
Pogosto pa je parlament glasoval o zaupnicah vladam na predlog premierjev, ki so se dvakrat iztekle tudi v padce vlad. Leta 2000 je po razpadu koalicije LDS in SLS vlada, na predlog takratnega premierja Janeza Drnovška, po izglasovani nezaupnici prvič padla. Za zaupnico manjšinski vladi LDS je glasovalo 31 proti 55. Za premierja je bil pozneje izvoljen Andrej Bajuk (SLS+SKD).
Leta 2011 pa je državni zbor na predlog takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja "vrgel" še vlado, ki jo je vodil današnji predsednik republike. Za zaupnico je glasovalo 36, proti pa 51. Posledica so bile predčasne volitve.
57