Petek, 18. 11. 2016, 4.04
7 let, 1 mesec
Družinski zdravnik: Če bi hotela država varčevati, bi morala začeti na naših vratih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
34
Za zdravnika družinske medicine se po uvedbi stavke 8. novembra ni spremenilo veliko. "Naša vrata morajo biti odprta za vse," pravi Rok Ravnikar iz ZD Moste, ki kot eno od rešitev predlaga simbolično plačilo za obiske pri zdravniku.
Drugi teden stavke zdravnikov se v bolnišnicah nadaljujejo odpovedi nekaterih nenujnih operacij, vse nujne primere pa obravnavajo. Da zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo nekateri zdravniki, četudi so se pridružili stavki, delati več kot 40 ur tedensko. Med drugim poleg ptujske tudi v slovenjgraški in novomeški bolnišnici.
Potek mehke stavke se za zdaj ne opazi pri zdravnikih družinske medicine v zdravstvenih domovih, ki imajo še naprej "odprta vrata" za vse.
"Pri nas se bo kaj spremenilo le ob zaostritvi stavke. Takrat bi obravnavali samo nujne primere, verjetno pa bi delalo tudi manj ambulant. Dolgoročno bi bili na slabšem bolniki, kar pa ni nikomur v interesu," razlaga zdravnik Rok Ravnikar iz zdravstvenega doma Moste (Ljubljana).
Vlada ne podpira zahteve Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov (Fides) za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, vseeno pa se bodo danes pogajanja nadaljevala.
Kakšna je razlika v delu od začetka stavke?
Še druge zdravstvene teme, ki vas mogoče zanimajo:
Vlada zdravnikov ne podpira. Bodo ti zaostrili stavko?
Kje se skriva rešitev za slovensko zdravstvo?
Kako bi bil videti idealen dan:
Ena ura za pregled dokumentacije, dve uri za posvet s pacienti prek telefona, tri ure za paciente (dve uri za naročene in ena ura za nenaročene).
Realnost:
Ko pridemo, nas že čaka približno deset pacientov. Nato začnemo preglede in zapise. Vmes imamo pol ure malico. Med delovnim časom moramo opraviti še klice, pregledati pošto in izvide. Pospešeno skačemo od ene naloge do druge.
Prehodno obdobje do končne spremembe
"Zaradi časovne stiske se prej odločam, da ga napotim na dodatne preiskave ali pa ga naročiš kasneje in opazuješ. Poskušamo ločevati nujne on ne nujnih primerov," o prilagajanju na sistem pravi Ravnikar.
Tako kot pred stavko v svojem delovniku še vedno pregleda od 70 do 80 pacientov, čeprav je po njegovem mnenju 40 zgornja meja za še kakovostno opravljanje dela.
Za nižjo obremenitev zdravnikov družinske medicine bi potrebovali več zdravnikov, vendar se Ravnikar zaveda, da se tega ne da doseči čez noč.
"V družinski medicini potrebujemo nižje obremenitve oziroma manj pacientov na zdravnika, torej potrebujemo več zdravnikov, ki pa tudi ne ležijo naokoli. Razumemo, da obstaja prehodno obdobje, vendar ne želimo, da država pozabi na obljube. V prehodnem obdobju bi morali tiste, ki presegajo normative, finančno stimulirati," je prepričan Ravnikar, ki kot zdravnik dela dve leti.
Nezadovoljstvo tako med zdravniki kot med pacienti
Po mnenju Ravnikarja je nezadovoljstvo s trenutnim zdravstvenim sistemom na obeh straneh – med zdravniki in tudi pacienti.
"Če bi hotela država varčevati, bi morala začeti na naših vratih," opozarja Ravnikar, da sistem "odprtih vrat" ni idealen.
"Trenutni sistem obljublja vse, takoj in zastonj, ker pa tega ne morejo zagotoviti, se pojavljajo frustracije in prvi v vrsti moramo to poslušati zdravniki. Mi pa smo delavci v sistemu, ki so ga postavili drugi," je kritičen.
Rešitev?
S prstom kaže na vlado in zdravstveno ministrstvo, ki jima ni uspelo prilagoditi sistema, tj. ali povečati finančna sredstva ali zagotoviti večji kader ter s tem nižjo obremenitev družinskih zdravnikov.
In kako bi Ravnikar preobrazil zdravstveni sistem?
"Najprej bi rad poudaril, da zdravniki zahtevamo samo razbremenitev – ta se lahko doseže z večanjem kapacitet za spopadanje s prevelikim številom pacientov (večje število zdravnikov oz. nižanje glavarine) ali pa z mehkim omejevanjem 'odprtih vrat' v sistem participacije, odbitne franšize. Rešitve so znane, samo izbrati jih morajo in zanje sprejeti odgovornost, zdravniki pa bomo delali, kakršenkoli sistem že bo," Ravnikar predlaga po vzoru iz nekaterih drugih držav.
Kako bi odbitna franšiza delovala v zdravstvu?
Odbitna franšiza pomeni, da morate del škode, ki jo povzročite, plačati sami. Lahko je določena v odstotkih, lahko pa v zneskih. V zdravstvenem primeru bi po Ravnikarjevo vsi na primer plačali sto evrov za zavarovanje, bolj bolnim, ki bi potrebovali več zdravljenja, pa bi to krila zavarovalnica.
"Ljudje še vedno razmišljajo: Za vsak primer se grem še k zdravniku pokazat, če je kaj resnega. Tako se poveča obisk v ambulantah družinskega zdravnika in na urgencah. Dejstvo je, da niso vsi obiski upravičeni," opozarja Ravnikar.
Nekaj bi se dalo prihraniti tudi z administrativnimi izboljšavami, kot je odobritev bolniške. Za prehlade, ki ne trajajo več kot tri ali pet dni, bi se lahko na primer delodajalec in delavec sama dogovorila.
Težava: "Vsi smo nagrajeni enako"
V zadnjih dneh sta se pogajalski skupini (vladna in Fides) najbolj posvečali zahtevi zdravnikov po izstopu iz plačilnega sistema javnih uslužbencev.
"Težava je, če se naših rešitev ne da rešiti. Pomanjkljivost trenutnega sistema je to, da smo vsi nagrajeni enako. Danes bo nekdo, ki bo pregledal 20 pacientov, plačan enako kot nekdo, ki jih bo 70. Če ni prave motivacije, če imaš občutek, da nisi ustrezno nagrajen, ti postane vseeno. Starejši kolegi me trepljajo po ramenu in pravijo, da so bili isti. Verjetno se bom tudi jaz z leti prilagodil," še pravi Ravnikar.
Ali se že začenja sezona gripe in mnenje o e-receptu:
34