Draga 2009: Edvard Kovač o postkrščanstvu

Predaval je na temo na temo Postkrščanska era ali vek novega krščanstva? in izrazil prepričanje, da je današnji čas čas velike možnosti za novo svežino krščanstva.

Želel je odgovoriti na vprašanje, ali je krščanstvo pred izignotjem Kovač je bil tretji predavatelj v okviru letošnje Drage, v svojem referatu pa je po analizi današnjega časa, kjer smo priča upadu krščanstva z zmago sekularizacije, pa tudi priseljevanju pripadnikov neevropskih narodov, kultur in verstev, ki so bolj samozavestni, zato sekularizirana Evropa ne more iti z njimi v interkulturni dialog, ter porastu novih oblik duhovnosti želel dati odgovor na vprašanje, ali je krščanstvo pred izginotjem.

Sam je privrženec hipoteze, da današnji čas je čas velike možnosti za novo svežino krščanstva, ki po Kovačevih besedah ne bo izključujoče, ampak bo sobivalo z drugimi oblikami krščanstva. Danes namreč ni mogoče govoriti o enovitem krščanstvu, saj je tudi znotraj Katoliške cerkve velika pluralnost.

Verska praksa se ne zmanjšuje, ampak spreminja Glede odgovora, kakšna praksa oziroma kakšna duhovnost bo v prihodnosti, je Kovač poudaril dejstvo, da so najbolj obiskani tisti verski obredi, kjer se ohranja odnos do svetih skrivnosti, tako da se verska praksa ne zmanjšuje (npr. z upadom obiska nedeljske maše in podobno), ampak spreminja, je dejal predavatelj in poudaril primer dobrega obiska kontemplativnih samostanov in karizmatičnih skupin.

Glede vprašanja etike in morale pa je poudaril pristno verovanje, ki vodi v prijateljski osebni odnos, saj gre pri krščanstvu za radostno odrešenje, ne pa toliko za moralne predpise. Postmoderni kristjan tudi ne zavrača cerkvene hierarhije, ampak njenih moralnih zahtev ne sprejema več nekritično, temveč preko dialoga.

Capuder: Slovenija in Italija še nikoli nista bili v lepših odnosih Udeležence Drage je pozdravil tudi slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, ki je dejal, da Slovenija in Italija še nikoli nista imeli tako lepih odnosov kot v zadnjih štirih letih, k čemur je po njegovih besedah precej prispevala bivša italijanska levosredinska vlada Romana Prodija, ki je bila do Slovenije precej gentlemanska.

Italija ima do Slovenije zdaj pozitiven odnos in jo jemlje resno, je dejal, a obenem izrazil zaskrbljenost nad nedavno odločitvijo italijanske vlade, da preloži ministrsko srečanje, napovedano za sredo.

"Slovenija danes pluje na široko morje" Drugače, je še poudaril Capuder, Slovenija danes pluje na široko morje, "čeprav nam ga nekateri zapirajo". A to je dobro, ker je to prva resna diplomatska bitka, v kateri se bo Slovenija konsolidirala, je dodal. Udeleženci Drage 2009 so se zbrali tudi pri maši, ki jo je daroval apostolski administrator tržaške škofije škof Eugenio Ravignani.

Makarovič o globalizaciji Študijski dnevi so se zaključili s predavanjem sociologa Mateja Makaroviča na temo Slovenija, Evropa in globalizacija. Makarovič je v svojem referatu izpostavil predvsem štiri razsežnosti globalizacije, konvergenco, osamosvajanje, odvisnost in koordinacijo, v nadaljevanju pa je povzel dileme, ki se postavljajo zlasti v odnosu do slovenskega trenutka.

Glede konvergence je opozoril na kulturne dileme o vprašanju, ali gre pri globalizaciji le za poenotenje ali pa tudi za ovrednotenje različnih kultur, medtem ko je glede političnih dilem poudaril pomen demokracije, ki trenutno nima neke etično boljše alternative, poleg tega se demokracije med seboj ne vojskujejo, demokracija pa je povezana tudi razvojem.

Glede odvisnosti v globalizaciji je po Makarovičevem mnenju Slovenija pred dvema izzivoma: enega predstavlja odprtost, drugega pa izpostavljenost entropiji zunanjega okolja. Tu mora sistem razviti toliko možnih odzivov, kolikor je zunanjih dražljajev, je dejal in dodal, da je družba močno odprta za zunanje impulze, a ima hkrati lastno strategijo za usmerjevanje teh impulzov v lastni razvoj.

"Plemeniti tajkuni" To pa je težje, če se načrtno manipulira s tako imenovanim "nacionalnim interesom", je dejal in podal primer Slovenije s "plemenitimi tajkuni", ki so bili veliki domoljubi takrat, ko so gradili svoje imperije, ne pa ko so jih prodajali. Omenil je še "plemeniti totalitarizem", kjer je dejal, da je nekdo, ki verjame v mite o Titu, popolnoma neobčutljiv. Očitno je možno zelo hitro priti v formalizacijo demokracije, kulturni vzorci pa se spreminjajo postopoma, je dejal.