Do zdaj so pacienta vodili k specialistom, zdaj bodo specialisti hodili k pacientu

To je le ena od prednosti, ki naj bi se obetale po reorganizaciji nujne medicinski pomoči (NMP). Pravilnik NMP naj bi bil nared v tem mesecu, pravijo na ministrstvu za zdravje. Njihov cilj je reorganizirati nujno medicinsko pomoč, da bo dostopnejša in enako dostopna za vse prebivalce.

Vse urgentne zadeve bodo na enem mestu "Sam vidim veliko prednosti. Razveseljuje me to, da bodo vse urgentne zadeve na enem mestu. Če so do zdaj recimo ponesrečenca vozili od enega specialista k drugemu, bodo zdravniki zdaj hodili k pacientu, ki bo v kateremkoli urgentnem centru v Sloveniji," pojasni diplomirani zdravstvenik oziroma reševalec Jani Kramar.

To se, dodaja, bolj pozna v manjših krajih, ki nimajo urgentne službe, temveč le dežurno ambulanto. Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da bo nov sistem NMP zagotavljal hitrejši in učinkovitejši dostop za življenjsko ogrožene paciente.

"Najpomembnejši vidik prenove sistema NMP je zavedanje, da je celotni sistem NMP nerazdružljiva celota, saj sistem NMP od prvih ukrepov na terenu do hospitalizacije pacienta predstavlja enotno, kontinuirano in celostno obravnavo (potencialno) kritično bolnega oziroma poškodovanega," pojasnjujejo tudi na ministrstvu za zdravje.

Mrežo bo vodila enotna dispečerska služba, ki bo na podlagi vnaprej določenih kriterijev (algoritmov) usmerjala najbližje mobilne enote NMP glede na dogodek. Posredovala bo dogodku najbližja enota NMP (ne glede na siceršnjo organizacijsko pripadnost te enote NMP).

Dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru, satelitski še v Izoli "Vzpostavljena bosta dva dispečerska sistema, v Ljubljani in Mariboru, ter obstoječi 'satelitski' v Izoli. Dva dispečerska centra bosta pokrivala vsak svoj del Slovenije in s primerno tehnološko podporo usmerjala mobilne enote. S centralizacijo, pokritostjo večjega območja in primerno tehnološko podporo bo za nujni klic dejansko mogoče aktivirati mobilno enoto, ki je v tistem trenutku najbližje dogodku. S tem bomo pomembno skrajšali odzivne čase in zagotovili gostejšo mrežo posredovalcev," so prepričani na ministrstvu za zdravje.

Temu pritrjuje tudi Kramar: "Ne bo več pokrivanja samo na svojem območju, temveč bo dispečer videl vse, torej kdo ima poln ali prazen reševalni avto, kdo je kje in seveda kdo je najbližje tistemu, ki potrebuje nujno pomoč." Uvajajo triažni sistem Vzpostavili bodo tudi centralizirano klicno številko 112, prek katere bo klic neposredno dosegel pristojno osebo, s čimer se bo skrajšal čas od klica do posredovanja ekipe. Vzpostavil se bo mednarodno uveljavljeni triažni sistem, dodajajo, ki bo zagotavljal, da bodo pacienti obravnavani glede na stopnjo ogroženosti.

"Triažni sistem bo omogočil, da bo v urgentnem centru oziroma satelitskem urgentnem centru vedno prisotna oseba, ki bo zagotavljala hitro obravnavo življenjsko ogrožajočih stanj. Ta bo poenotena, zato se bo posledično zagotovila enovita visokokakovostna in varna obravnava pacientov, s čimer bo zagotovljena pravica vseh prebivalcev do enako dostopne ter hitre in kakovostne oskrbe," so zapisali.

In slabosti? "Zagotovo se bodo pojavljaje na začetku, a vse države, ki so uvedle podoben način, so jih imele," je optimističen Kramar, ki opozarja, da se največja težava pojavlja zato, ker ljudje zamenjujejo urgentne centre od dežurnih ambulant.

Na ministrstvu za zdravje so sicer prepričani, da se bo z gosto postavljeno mrežo nujnih reševalnih vozil pomembno skrajšal dostopni čas za oskrbo kritično bolnih ali poškodovanih, s čimer se bo zagotovilo boljše preživetje pacientov.