Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
13. 12. 2013,
18.56

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 13. 12. 2013, 18.56

9 let, 1 mesec

Danes v Danes: Nasilje postaja del družbeno sprejemljivega vedenja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Danes v oddaji Danes o bančni luknji in Alenki Bratušek, o odpravljanju posledic bančne luknje in o centru ponovne uporabe zavrženih predmetov, ki ga je odprla ljubljanska Snaga.

Ko sta guverner Banke Slovenije in finančni minister včeraj končala prepričevanje javnosti, da je za nas res dobro, da bo vsak delovno aktiven prispeval 3.800 evrov za reševanje bank, sta morala še pred poslance. A na izredni seji državnega zbora so poslanci opozicije protestirali, ker o bančni luknji ni želela razpravljati tudi predsednica vlade. Bratuškova je namreč sedela v nadzornem svetu NKBM in tako nosi svoj delež krivde za katastrofo v bankah, ki jo zdaj rešujemo s svojimi denarnicami.

A s tem presenečenj še zdaleč ni konec. Če smo vsi mislili, da Marjan Kramar, nekdanji šef NLB, za vodenje naše največje banke v času, ko se je podelilo največ spornih posojil, ne bo dobil milijonske nagrade, smo se zmotili. Ustavno sodišče bo odločalo o členu zakona, ki je Kramarju obdavčil to nagrado. Če ta člen postane neustaven, bi mu država mogla vrniti kup denarja, kot že rečeno, za delo, ki je poglabljalo bančno luknjo.

Za to, da lahko Alenka Bratušek zdaj svet in Slovenijo prepričuje, kako se zmoremo in znamo rešiti sami, smo davkoplačevalci prisiljeni odpreti denarnice. In to na široko. Zato to, spoštovani, ni znanje. To je prelaganje posledic kraje iz bank na navadne ljudi. Tako zna posledice odpravljati vsak. Znanje bi bilo, na primer, če bi ustvarjali delovna mesta ali dvigovali konkurenčnost gospodarstva.

Na koncu nam res ne bo preostalo drugega, kot da svojo revščino krpamo le še po smetiščih. Res je sicer, da zavržemo številne še uporabne predmete, res pa je tudi, da smo se v letih blaginje odvadili iskati še uporabne stvari. Prav na tem področju je ljubljanska snaga videla svojo tržno priložnost, s katero želijo vsaj za pet odstotkov zmanjšati količino vseh odpadkov, nekaj malega pa tudi zaslužiti. Center ponovne uporabe je odprt šele dober mesec, že več kot dva tisoč stvari pa je našlo nove lastnike.

Preobrat v sagi o otroški srčni kirurgiji. Po ugovoru vesti desetih zdravnikov UKC Ljubljana je vodstvo sprejelo odločitev; izraelski kirurg Mishaly bo izvedel le še pet operacij, majhne bolnike, ki jih sami doma ne bodo mogli operirati, pa bodo pošiljali na dolgo pot v Nemčijo. Tam jih bodo operirali na münchenskem inštitutu. V rokah ministra Erjavca – ki je danes prevzel slovensko zdravstvo – je ena težava manj. A je tako ali tako ne pozna, kot se je izkazalo danes.

Odnos do padlih mogotcev po svetu je različen: korejsko prakso smo videli, Islandci jih obsojajo na zaporne kazni, pri nas pa jih napadajo oziroma jim grozijo z napadi; v pičlem tednu dni sta bila tarči Janković in Janša. Nasilje smo včasih obsojali, zdaj pa se zdi, da postaja del družbeno sprejemljivega vedenja. V načinu razmišljanja se namesto Islandiji približujemo Koreji.

Ne spreglejte