Cukjati: Nekateri si želijo izgon iz evroobmočja in uvedbo dinarja

Zbor za republiko je pripravil novinarsko konferenco na temo aktualnih dogodkov v državi, na kateri so sodelovali nekdanji predsednik DZ-ja France Cukjati, publicist Boštjan M. Turk in profesor Andrej Umek. Beseda je tekla predvsem o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Umek je uvodoma pojasnil, da bi s to potezo vrnili zaupanje mednarodnih finančnih institucij v Slovenijo in omogočili odpiranje novih delovnih mest ter posledično gospodarsko rast. Drugačna odločitev bi po njegovem podaljšala finančni krč in gospodarsko krizo z vsemi njenimi socialnimi posledicami. Prepričan je, da bi zlato pravilo omogočilo volivcem boljši nadzor nad izvajanjem proračuna, pri čemer se mednarodno sprejete obveznosti, ki jih je v preteklosti sprejela Slovenija, ne bi v ničemer spremenile, ampak bi se le, tako Umek, ponovno zavezali, da jih bomo spoštovali, »saj smo v preteklosti svojo besedo prelomili«. Pojasnil je, da je vpis zlatega pravila v ustavo nujen, če hočemo imeti stabilen gospodarski razvoj in dostop do finančnih sredstev na mednarodnih trgih po zmernih cenah. »Jasno je, da razen užaljenega ugleda posameznikov ni nobenega argumenta proti vpisu tega pravila v ustavo,« je še dodal. Cukjati je izpostavil, da se države ob manjših prilivih v proračun rade zatečejo k zadolževanju, edina varovalka proti temu pa bi po njegovem v primeru padca zlatega pravila ostal referendum, zato nasprotuje omejevanju referendumov v primeru, da zlato pravilo ne bo vpisano v ustavo. Meni, da nasprotniki zlatega pravila vidijo možnost prevzema oblasti, ne vidijo pa možnosti vodenja države brez svobode neomejenega trošenja, razsipavanja in zadolževanja. Prepričan je, da nekaterih grški scenarij in morebitni izgon Slovenije iz evroobmočja ne moti in da si to očitno celo želijo, s tem pa tudi "uvedbo dinarja, visoko inflacijo in ponovno sprostitev ropanja preko državnih bank". Dotaknil se je tudi nedavne proslave ob Dnevu državnosti. "Kdor bi na proslavo povabil simbole le ene strani iz državljanske vojne, bi z njo namenoma nadaljeval. Kdor vsiljuje simbole prejšnjega režima vsiljuje nadaljevanje boleče razdeljenosti naroda, kajti pod temi simboli so nekateri sicer uživali privelegije, a drugi so trpeli preganjanje in krivice, če že niso bili pobiti," je izpostavil.

"Razen užaljenih posameznikov ni argumentov proti zlatemu pravilu"

Beseda je tekla predvsem o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Umek je uvodoma pojasnil, da bi s to potezo vrnili zaupanje mednarodnih finančnih institucij v Slovenijo in omogočili odpiranje novih delovnih mest ter posledično gospodarsko rast. Drugačna odločitev bi po njegovem podaljšala finančni krč in gospodarsko krizo z vsemi njenimi socialnimi posledicami.

Prepričan je, da bi zlato pravilo omogočilo volivcem boljši nadzor nad izvajanjem proračuna, pri čemer se mednarodno sprejete obveznosti, ki jih je v preteklosti sprejela Slovenija, ne bi v ničemer spremenile, ampak bi se le, tako Umek, ponovno zavezali, da jih bomo spoštovali, »saj smo v preteklosti svojo besedo prelomili«.

Pojasnil je, da je vpis zlatega pravila v ustavo nujen, če hočemo imeti stabilen gospodarski razvoj in dostop do finančnih sredstev na mednarodnih trgih po zmernih cenah. »Jasno je, da razen užaljenega ugleda posameznikov ni nobenega argumenta proti vpisu tega pravila v ustavo,« je še dodal.

Cukjati je izpostavil, da se države ob manjših prilivih v proračun rade zatečejo k zadolževanju, edina varovalka proti temu pa bi po njegovem v primeru padca zlatega pravila ostal referendum, zato nasprotuje omejevanju referendumov v primeru, da zlato pravilo ne bo vpisano v ustavo.

Meni, da nasprotniki zlatega pravila vidijo možnost prevzema oblasti, ne vidijo pa možnosti vodenja države brez svobode neomejenega trošenja, razsipavanja in zadolževanja. Prepričan je, da nekaterih grški scenarij in morebitni izgon Slovenije iz evroobmočja ne moti in da si to očitno celo želijo, s tem pa tudi "uvedbo dinarja, visoko inflacijo in ponovno sprostitev ropanja preko državnih bank".

Dotaknil se je tudi nedavne proslave ob Dnevu državnosti. "Kdor bi na proslavo povabil simbole le ene strani iz državljanske vojne, bi z njo namenoma nadaljeval. Kdor vsiljuje simbole prejšnjega režima vsiljuje nadaljevanje boleče razdeljenosti naroda, kajti pod temi simboli so nekateri sicer uživali privelegije, a drugi so trpeli preganjanje in krivice, če že niso bili pobiti," je izpostavil.

"Smo talci naše preteklosti, neresnice in zgodovinskih laži"

Turk je pojasnil, da smo vsi državljani Slovenije talci naše preteklosti, neresnice in zgodovinskih laži. "Rdeča zvezda nikoli in nikdar ni mogla biti simbol slovenske državnosti," je zatrdil in dodal, da moramo s preteklostjo, katere talci smo, presekati tudi na področju medijev.

"Človeka boli medijski stampedo, ki ne pozna več meja med dostojnostjo in nedostojnostjo, ki mu ni nič sveto, ki mu tudi velike postave in ljudje slovenske osamosvojitve, ki jim brez pretiravanja dolgujemo lastno državo, kot je Jože Pučnik, niso več sveti," je zaključil.