CJM: V boju proti korupciji največ prispevajo mediji

Večina anketirancev tudi zagovarja nadaljnji obstoj komisije za preprečevanje korupcije, ki poleg medijev veliko prispeva v boji proti korupciji.

Da je korupcija velik problem meni 62,4 odstotka vprašanih Kot je pojasnil Kurdija, je od preteklega leta za 10 odstotkov poraslo mnenje, da je korupcija velik problem. Da je korupcija velik problem, meni 62,4 odstotkov anketiranih, za razliko od leta 2006, ko je tako menilo 53,2 odstotka anketiranih, je dejal raziskovalec v Centru za raziskavo javnega mnenja (CJM). Da korupcija ni niti majhen niti velik problem, meni 27,7 odstotka anketiranih, da je majhen problem, pa je prepričanih le 5,2 odstotka anketiranih.

Da je korupcije manj, kot pred letom 1990, meni 11 odstotkov anketiranih Da je korupcija v primerjavi z obdobjem pred letom 1990 v današnji Sloveniji nekoliko narasla, meni 25,1 odstotka anketiranih, da je močno narasla, pa je odgovorilo 36,6 odstotka anketiranih. 18,3 odstotka anketiranih meni, da je ostala na isti ravni, medtem ko je skupaj 10,6 odstotka anketiranih prepričanih, da je nekoliko upadla oz. močno upadla.

Za razliko od leta 2006 je leta 2007 približno 10 odstotkov več ljudi menilo, da je korupcija močno narasla. Približno pet odstotkov manj anketiranih pa je menilo, da je nekoliko narasla ali pa ostala na isti ravni.

Vprašani menijo, da je najbolj verjetna korupcija v zdravstvu Kot je še pokazala raziskava, anketiranci ocenjujejo, da je najbolj verjetno, da bo posameznik moral ponuditi denar, darilo ali uslugo, da bi uradne osebe opravile tisto, kar so po službeni dolžnosti dolžne storiti, med zdravniki in drugimi delavci v zdravstvu (52,1 odstotka, da je verjetno). Sledijo jim odvetniki in notarji (49,3 odstotka, da je verjetno), policisti (43,7 odstotka, da je verjetno) in inšpektorji inšpekcijskih služb (42,9 odstotka, da je verjetno).

Najmanj verjetnosti za dajanje pokupnine naj bi bilo pri uradnikih na ministrstvih Najmanj verjetno, da bodo posamezniki morali ponuditi denar, da bo uradna oseba opravila svojo službeno dolžnost, pa se anketirancem zdi pri uradnikih na ministrstvih (36,8 odstotka, da je verjetno), zaposlenih na občinskih upravah (35,3 odstotka), davčnih uslužbencih (32,3 odstotka) ter pri učiteljih in profesorjih (27,9 odstotka).

Najpomembnejši vzrok za korupcijo je neućinkovit pregon

Kot najpomembnejši vzroki za korupcijo v Sloveniji pa anketiranci navajajo najprej neučinkovit pregon s 23,1 odstotka, pomanjkljivo zakonodajo z 19, 8 odstotka in prenizke kazni s 14,1 odstotka. Najmanj anketiranih pa je menilo, da je vzrok korupcije pomanjkanje želje za boj proti korupciji (7,7 odstotka) in zapleteni upravni postopki (6,4 odstotka).

V boju s korupcijo so najmanj naredile upravne enote V boju zoper korupcijo naj bi po mnenju anketirancev največ pripomogli mediji z oceno 3,40, sledi pa komisija za preprečevanje korupcije, ki so ji anketiranci dali oceno 3,34. Pri tem ocena ena pomeni, da navedene institucije sploh niso nič pripomogle, ocena pet pa, da so močno pripomogle. Najmanj naj bi pripomogle upravne enote (2,62), vlada (2,49) in odvetniške pisarne (2,45).

73 odstotkov vprašanih je za nadaljnje delovanje protikorupcijske komisije V raziskavi so anketirane povprašali tudi, ali naj komisija za preprečevanje korupcije deluje še naprej. 73 odstotkov anketiranih zagovarja njeno nadaljnjo delovanje, 15,2 odstotkov pa zagovarja njeno ukinitev.

Mediji igrajo dvojno vlogo

Kurdija je še dejal, da se je pokazala zanimiva dvojna vloga medijev. Ti hkrati delujejo kot informatorji in kot neke vrste instanca, ki tudi sama odkriva korupcijo, je pojasnil.

Kos: Z rezultati smo zmerno zadovoljni Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je ob koncu še dejal, da so na komisiji z rezultati zmerno zadovoljni. Ljudje so postali občutljivi na problem zaznavanja korupcije, kar je dobro, je dodal. Obenem pa meni, da raziskave kažejo, da se vedno več ljudi boji prijaviti korupcijska dejanja.

Raziskavo, kjer je sodelovalo 908 ljudi, so opravili lani Raziskavo je za komisijo za preprečevanje korupcije opravil Center za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij z Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede (FDV). Raziskava je bila opravljena leta 2007, število anketiranih je bilo 908.