Sobota, 17. 9. 2022, 22.11
2 leti, 1 mesec
Cigler Kralj o novi vladi: Je prepočasna in deluje neprepričljivo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,02
41
"Vsekakor smo tudi zelo kritični do zdajšnje vlade. Po prvih stotih dneh lahko rečem, da ta vladna ekipa deluje neprepričljivo, na trenutke zelo nepovezano in tudi ne dovolj dobro usklajeno. Je prepočasna in ne gre dovolj globoko v protikrizne, protidraginjske ukrepe, predvsem dvige cen, energentov in hrane," je v intervjuju povedal predsedniški kandidat Janez Cigler Kralj, ki je ta teden v torek vložil predsedniško kandidaturo.
Janez Cigler Kralj se je rodil 28. decembra 1978 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ravnah na Koroškem, nato pa je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani postal univerzitetni diplomirani politolog. Leta 2006 se je zaposlil v poslanski skupini NSi kot strokovni sodelavec za odnose z javnostmi. Dve leti pozneje je našel novo službo v okviru medijske mreže Infonet media. Poklicno pot je leta 2010 nadaljeval na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije kot višji svetovalec za odnose z javnostmi. Od leta 2012 do imenovanja za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bil zaposlen kot strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi – krščanski demokrati. Leta 2020 je postal eden od treh ministrov iz kvote NSi v vladi Janeza Janše, trenutno pa se podaja v tekmo za predsednika države. Ves čas se je strokovno ukvarjal s področji dela, družine, socialnih zadev in invalidov. Tudi v svoj program za predsedniško kandidaturo je vključil zavzemanje za socialno šibkejše, na rob družbe odrinjene ljudi, za podjetnike, pa tudi za krepitev miru in varnosti.
Gospod Cigler Kralj, zakaj ste se odločili, da vstopite v tekmo za predsednika države?
Za kandidaturo sem se odločil, ker imam ljudi in Slovenijo preprosto rad. Dejansko so se v preteklih nekaj mesecih med poletjem številni obračali name osebno in na stranko z izraženim vprašanjem in pričakovanjem, da nimajo kandidatke ali kandidata, za katerega bi iskreno in rade volje oddali svoj glas. Ob procesu, ki je v stranki tekel vseskozi in smo ga tudi javno objavljali, ko smo na eni strani čakali na odločitev gospe Ljudmile Novak in ocenjevali druge razmere, smo vsi skupaj prišli do spoznanja, da je prav, da NSi, ki je tretja največja stranka v parlamentu, gre na predsedniške volitve s svojim kandidatom.
Kot kandidat te stranke lahko na eni strani stranko povežem in okrepim, imam namreč podporo vseh treh ključnih ljudi, Ljudmile Novak, Lojzeta Peterleta in Mateja Tonina, ter seveda tudi podporo organov stranke in soglasno podporo sveta. Na drugi strani lahko tako ponudimo ljudem, da glasujejo za kandidata, ki nosi jasne vrednote, ki jih stranka predstavlja in jih bom v tej predsedniški tekmi zagovarjal tudi sam.
"Za kandidaturo sem se odločil, ker imam ljudi in Slovenijo preprosto rad," je svojo odločitev pojasnil Janez Cigler Kralj.
V igri za kandidaturo za predsednico države je bila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak. Kakšno mnenje imate o njej?
Gospa Ljudmila Novak je izjemen človek. Jaz jo zelo cenim. Prej, ko sem delal kot strokovni sodelavec v poslanski skupini in je bila ona poslanka in predsednica stranke, sva veliko delala skupaj.
Ne nazadnje pa sem ji tudi zelo hvaležen, ker mi je veliko pomagala pri kampanji za parlamentarne volitve. Lahko rečem, da mi je tudi zdaj pri predsedniški tekmi izrazila veliko podporo in pripravljenost pomagati. Nosi izjemne in neprecenljive izkušnje.
Stranko je po izpadu iz parlamenta leta 2008 prevzela v zelo težkih razmerah in jo leta 2011, kot prvo stranko, ki je izpadla iz parlamenta, skupaj z ekipo uspela vrniti v parlament. Če iz takih preizkušenj greš kot zmagovalec, potem lahko veliko daš družbi in stranki. Sam osebno sem počaščen, da me tako podpira.
Kdo od dosedanjih predsednikov Republike Slovenije je bil po vašem mnenju najboljši in kdo najslabši?
Mislim, da nisem kompetenten, da bi jih ocenjeval in primerjal, če ste me pa ravno izzvali, pa bi rekel naslednje. Izkušnja trenutnega predsednika gospoda Pahorja je izjemno sveža in po mojem mnenju, mnenju državljana, je gospod Borut Pahor v teh dveh mandatih opravil izjemno delo.
Predvsem sem mu hvaležen, ker je Slovenijo in Slovence vedno želel povezovati in mu je to kar dobro uspelo. In na drugi strani, ker je dal vsem, tudi tistim, ki nimamo čisto enakih vrednot kot on, občutek, da je naš predsednik ali pa predsednik vseh. To se mi zdi, da sta vloga in naloga predsednika. Torej, da povezuje, miri razmere v državi in da pomaga iskati najmanjše skupne imenovalce za to, da lahko Slovenija in Slovenci gremo skupaj naprej.
Torej vam bo Borut Pahor, če postanete predsednik, za zgled?
Če mi bodo ljudje zaupali, se bom gotovo v enem delu zgledoval tudi po njem oziroma bom uporabljal nekatere dobre prakse, ki jih je Pahor dobro uveljavil. Na primer potrditev dela prostovoljcev in civilne družbe s podeljevanjem priznanja Jabolko navdiha. To je primer dobre prakse, ki ga bi veljalo ohraniti in bi ga sam, če bi mi ljudje zaupali, tudi ohranil. Zdi se mi, da je v nekaterih delih svoje funkcije opravil izjemno delo in sem mu zato hvaležen.
"Predvsem sem mu hvaležen, ker je Slovenijo in Slovence vedno želel povezovati in mu je to kar dobro uspelo, in na drugi strani, ker je dal vsem, tudi tistim, ki nimamo čisto enakih vrednot kot on, občutek, da je naš predsednik ali pa predsednik vseh," je o trenutnem predsedniku države Borutu Pahorju povedal Cigler Kralj.
Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar je v oddaji Tarča na TV Slovenija priznala, da je moža prosila, naj zaradi poročanja o njej posreduje pri Tomažu Veselu, nekdanjem predsedniku računskega sodišča, zdaj direktorju enega ključnih podjetij v medijskem imperiju Martina Odlazka, prej pa je za Reporter to zanikala. Kako komentirate neiskrenost Pirc Musarjeve pri Reporterju?
Sam bi se vzdržal komentiranja drugih kandidatov. Predvsem se mi zdi, da se moram ukvarjati s svojo pojavnostjo, s svojim ravnanjem, s svojo držo in svojim programom. Gotovo bo gospa kandidatka sama nosila posledice svojih ravnanj in odločitev.
Marta Kos je izstopila iz volilne tekme za predsednico Republike Slovenije, in sicer zaradi spremenjenih okoliščin in iz osebnih razlogov. Nekateri viri so poročali, da jo je v to prepričal sam premier, ki naj bi ji v zameno obljubil mesto veleposlanice v Washingtonu, kar pa sta zanikala tako Kosova kot Golob. Kasneje je odstopila tudi kot podpredsednica Gibanja Svoboda. Kje vi vidite razlog za odstop Marte Kos in kaj menite o tem?
Gospa Marta Kos je bila po mojem mnenju dobra kandidatka. V svojem pismu, v katerem je obvestila javnost in svojo stranko o odstopu, je navedla osebne okoliščine. Ne glede na to, kaj so vzroki zanjo, je to zame tista meja, ki je res ne komentiram. Osebno odločitev Marte Kos je potrebno spoštovati in jo sprejeti. Druge podrobnosti mi niso poznane, in zaenkrat nimam nobenega razloga, da v to ne bi zaupal.
"Osebno odločitev Marte Kos je potrebno spoštovati in jo sprejeti," trdi Cigler Kralj.
Predsednik NSi Matej Tonin je za predsedniškega kandidata Anžeta Logarja dejal, da je "odrinil globoko na levo oziroma globoko v sredino". Tudi vi mislite tako?
Sam bom ostal pri svoji drži, da ne komentiram drže in usmeritve drugih kandidatk oziroma kandidatov, bi pa povedal, kako bi se jaz pozicioniral v tej predsedniški tekmi. Moj program oziroma vsebinsko osredotočenost bi strnil v tri točke:
Zavzemam se za to, da bi bili tisti, ki delajo, ki ustvarjajo, ki so podjetni, zopet spoštovani in cenjeni. V zadnjem času je velikokrat občutek, da temu žal ni tako. Jasno želim povedati, da je to ustvarjalen del naroda, ki zagotavlja državo blaginje in to je treba podpreti.
V drugi točki želim, če mi bodo ljudje zaupali, najti pot do ljudi, odrinjenih na rob družbe, do najšibkejših, in jih znova vključiti v družbo. Z odnosom do najšibkejših pokažemo svojo zrelost kot družba, pokažemo, koliko smo kot družba blaginje sposobni poskrbeti za najšibkejše, jih znova vključiti in jim dati dostojanstvo.
In tretja zelo pomembna točka, morda danes, razen obdobja osamosvojitvene vojne, najpomembnejša v zgodovini samostojne Slovenije, je krepitev miru in varnosti. To pomeni, da se zavzemam za nadaljevanje modernizacije Slovenske vojske in za to, da bi se Slovenija, Evropa in svet ob spreminjajočih se razmerah v svetu povezali v nekakšno koalicijo za mir in proti vojni, ki divja zelo blizu Slovenije.
Če vam ne uspe priti v drugi krog predsedniških volitev, boste podprli koga od drugih kandidatov? Če da, koga?
Pri svojem delu in v življenju se vedno držim načela korak za korakom. Zdaj sem v predsedniški tekmi. Ta teden v torek smo med prvimi vložili kandidaturo. Sam osebno in z ekipo si zelo jasno postavljamo cilj in logično je, da je to priti v drugi krog. Ko bodo znani rezultati volitev, se bomo odločali naprej. Zdaj pa mislim, da slovenskim volivkam in volivcem predstavljamo ponudbo, ki lahko da jasno zagotovilo stabilnosti, povezanosti in jasne usmerjenosti v razvoj Slovenije.
Kakšni so po parlamentarnih volitvah odnosi med NSi in SDS?
Korektni. Sam nimam nobene slabe izkušnje. Nova Slovenija je v opoziciji s svojo opozicijsko držo sama, res sama, brez potrebe in zaveze, da bi se s komerkoli usklajevala, kot je to kadar si v koaliciji. Izbiramo svoje politične odločitve in gremo svojo pot naprej. Kot vidite, se v nekaterih političnih temah bistveno razlikujemo. Ne nazadnje smo se odločili tudi za lastno kandidaturo na predsedniških volitvah. Menim, da sam s svojo kandidaturo prinašam ponudbo, ki do zdaj ni bila ponujena.
Na drugi strani pa imamo morda malo drugačne poglede na proces umeščanja nove vlade in oblikovanja novih ministrstev. Mi jasno povemo svoje mnenje, ampak hkrati smo se zavezali, da kot konstruktivna, resna stranka ne bomo zavirali teh procesov, mislim torej naše nesodelovanje pri referendumu o zakonu o vladi. Mi menimo, naj se vlada čim prej organizira, naj začne delati, naj se dokaže, da izločimo možnost nekih izgovorov, da niso mogli pokazati tega, kar so obljubljali. Mi ne želimo blokirati vlade same, povemo pa jasno, kaj je naše mnenje in s čim se ne strinjamo. To tudi vidite. Glasujemo proti slabim rešitvam in podpremo dobre rešitve.
Nova Slovenija nadaljuje jasno pot, na kateri smo konstruktivni, hkrati pa tudi precej neprizanesljivi oziroma iskreni pri izražanju svoje podpore oziroma ne podpre vladi ali pa drugim strankam v opoziciji.
Janez Cigler Kralj je odnose med NSi in SDS označil za korektne.
Minilo je že nekaj več kot sto dni, odkar imamo novo vlado. Kako ocenjujete njihovo dosedanje delo?
Vsekakor smo tudi zelo kritični do sedanje vlade. Po prvih stotih dneh lahko rečem, da ta vladna ekipa deluje neprepričljivo, na trenutke zelo nepovezano in tudi ne dovolj dobro usklajeno. Je prepočasna in ne gre dovolj globoko v protikrizne, protidraginjske ukrepe, predvsem dvige cen, energentov in hrane.
Dobro pa je, da je ta vlada oziroma koalicija dovzetna za nekatere dobre predloge, ki pridejo iz opozicije. Konkretno, NSi je nedavno predlagala, da se med podjetja, upravičena do pomoči zaradi draginje energentov, uvrstijo tudi kmetijska podjetja. Koalicija je to slišala, sprejela in ta podjetja uvrstila med prejemnike pomoči. To je dobro.
Drugič, pohvalil bi tudi odločitev vlade, da povabi širši krog, to pomeni tudi obe opozicijski stranki, na pogovore o tem, kako se bomo lotili krize. Mi smo jih k temu pozivali že takoj po volitvah oziroma po sestavi koalicije. Oni so sicer za to potrebovali skoraj dva meseca, kar je predolgo. V krizi si ne moreš vzeti toliko časa, ampak vseeno jim štejem v dobro, da so dovzetni.
Po drugi strani pa vidimo, da je veliko nesorazmerje v zadovoljstvu s predlaganimi ukrepi med vladno ekipo in med predstavniki podjetij, obrti in gospodarstva. Menim, da bi se morala vlada bolj usklajevati z njimi, bolje premisliti in pripraviti boljše ter globlje pakete pomoči po zgledu nekaterih drugih evropskih držav, denimo Nemčije.
Ali obstajajo med stranko NSi in vlado Roberta Goloba kakšni zakulisni dogovori?
Nikakor zakulisni. Naši pogovori oziroma naša pripravljenost sodelovanja s to koalicijo je čisto jasna in je javna. Dejali smo, da smo v dobro Slovenije pripravljeni sodelovati pri pripravi in sprejemu nekaterih ustavnih sprememb. Tu je Nova Slovenija resen partner, kajti menimo, da nekatere stvari po tridesetih letih in tej izkušnji, ki jo imamo, moramo urediti. Tu smo mi pripravljeni sodelovati. Predvsem nam je v interesu, da se končno ustanovi pokrajine, ki bodo dale nov zagon razvoju Slovenije. Kajti za nekatere stvari, nekatere projekte, so nekatere občine občutno premajhne in finančno prešibke, državna raven pa je preglobalna. Zato potrebujemo regijsko raven.
V Novi Sloveniji si želimo spremembe pri načinu imenovanja sodnikov. Želimo si, da bi ta pristojnost prešla na predsednika republike. Zelo pomembno bi bilo tudi, da poenostavimo postopek imenovanja vlade, ki je prezapleten in traja predolgo. Tu bi si želeli rešitve, ki bodo v dobro vseh nas, predvsem pa v dobro države in državljanov, ki tu živimo. Ta naša pripravljenost sodelovanja pri pripravi teh ukrepov in zagotovitve ustavne večine je jasna, javna in tudi zanesljiva.
"Naši pogovori oziroma naša pripravljenost sodelovanja s to koalicijo je čisto jasna in je javna," je Cigler Kralj povedal o odnosih njihove stranke z vlado Roberta Goloba.
Kako komentirate podelitev poroštev velikim energetskim družbam, med katerimi je tudi družba GEN, v kateri so deležni visokih plač in denarnih nagrad?
Energetska draginja in regulacija cen za končne potrošnike sta vsa slovenska energetska podjetja postavili v težek položaj. V Novi Sloveniji smo že prej, ko smo bili del vlade, in zdaj, ko smo v opoziciji, zelo, zelo skrbno in tehtno pregledali razmere in položaj teh podjetij. Po eni strani je to, kar pravite res, po drugi strani pa so cene elektrike na evropski borzi narasle toliko, da tega pravzaprav ne zmore plačati nobeno slovensko podjetje.
Lahko bi se zgodilo, ne samo v Sloveniji, da bi naenkrat zaradi te ogromne razlike in nezmožnosti finančne pomoči s strani države, državljani in državljanke ostali brez elektrike. Tudi podjetje, ki ste ga omenili, dobavlja elektriko veliko državljankam in državljanom. Nam se je zdelo prav, da se poroštvo razdeli v vsa slovenska podjetja. Seveda ob predpostavki, da se skrbno nadzoruje, kako se ta poroštva uporabijo, da se naša vlada, in to smo tudi premierju Golobu položili na srce na zadnjem posvetu premierja z opozicijo in z vsemi preostalimi strokovnjaki, na evropski ravni bori za to, da se vsem špekulantom, zaradi katerih cene elektrike naraščajo, stopi na prste in da se vzpostavi nov model oblikovanja cen električne energije. V Novi Sloveniji smo ocenili, da v trenutnih razmerah ne moremo tvegati prenehanja dobave električne energije, ker katero od podjetji ne bi zmoglo tega, in smo podprli ta poroštveni zakon za vsa podjetja.
Odgovor na vprašanje, kaj napoveduje za naslednje mesece, kako bomo Slovenci preživeli energetsko krizo, si lahko pogledate v zgornjem videoposnetku.
"Lahko bi se zgodilo, ne samo v Sloveniji, da bi naenkrat zaradi te ogromne razlike in nezmožnosti finančne pomoči s strani države, državljani in državljanke ostali brez elektrike," meni Cigler Kralj.
41