Nedelja, 21. 7. 2024, 22.44
2 uri, 43 minut
Cene nepremičnin: rast cen je bila počasnejša od rasti plač, stanovanja danes dostopnejša
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
V večini slovenskih mest se je leta 2023 razmerje med cenami nepremičnin in plačami v primerjavi z letom 2022 precej izboljšalo.
Podatki geodetske uprave in statističnega urada kažejo, da so bila konec lanskega leta stanovanja v Ljubljani in drugih mestih dostopnejša kot leto prej, saj so kupci za kvadratni meter odšteli manj povprečnih plač. Če pogledamo podatke od leta 2007 dalje, ko je geodetska uprava začela sistematično spremljati cene rabljenih stanovanj, ugotovimo, da je bilo razmerje med povprečno plačo in ceno kvadratnega metra najbolj neugodno ravno leta 2007.
Če bi razmerje med povprečno plačo in povprečno ceno kvadratnega metra stanovanja iz leta 2007 preslikali v leto 2023, bi bile cene rabljenih stanovanj v Ljubljani še za 13 odstotkov višje. Leta 2007 je bilo treba namreč za kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani odšteti 2,76 povprečne ljubljanske plače, leta 2023 pa "le" 2,44 povprečne plače. Cena kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani bi pri istem razmerju s plačo kot leta 2007 lani namesto 3950 znašala kar 4512 evrov.
Ponekod stanovanja že slabše dostopna kot leta 2007
To velja tudi za večino drugih mest – z nekaj izjemami, ko lahko govorimo že o tem, da so cene nepremičnin glede na plače že podobne tistim iz let pred veliko nepremičninsko krizo. V Celju in Kranju je bilo lani razmerje med plačo in cenami nepremičnin lani že bolj neugodno kot leta 2007, v Mariboru pa je bilo razmerje podobno.
V večini slovenskih mest se je leta 2023 razmerje med cenami nepremičnin in plačami v primerjavi z letom prej precej izboljšalo. Nepremičnine so se sicer dražile, a povprečne plače so rasle še hitreje. Če gledamo ta kazalnika, so stanovanja postala dostopnejša. Izjema je bila zgolj Murska Sobota, kjer so cene nepremičnin rasle nekoliko hitreje kot plače. Leta 2022 je bilo razmerje med plačami in cenami nepremičnin zelo slabo, v večini mest je malo manjkalo, da bi presegli celo razmerje iz leta 2007. Neslavni rekord iz leta 2007 so na koncu podrli v Kopru, kjer je hkrati padel tudi absolutni rekord. Nikjer v zgodovini Gursovega spremljanja cen še ni bilo za kvadratni meter treba odšteti 2,81 povprečne neto plače.
V Trbovljah s povprečno plačo kupiš kvadratni meter stanovanja
Po tem kazalniku v slovenskem merilu seveda močno izstopa Ljubljana, kar govori o dejstvu, da so nepremičnine tu glede na plače precej dražje kot v drugih mestih. Treba je poudariti, da govorimo o povprečjih, ki lahko recimo zabrišejo dejstvo, da v Ljubljani kupuje nepremičnine tudi precej premožnih ljudi, kar lahko ob manjši ponudbi pomeni precejšen pritisk na cene.
Podobne razmere so tudi na Obali, kjer je bilo treba lani za kvadratni meter odšteti nekaj več kot dve povprečni plači. Pred nepremičninsko krizo leta 2009 so bile cene nepremičnin na Obali povsem poravnane s tistimi v Ljubljani, a so nato cene padle močneje, v zadnjih letih pa se dvigujejo počasneje kot v prestolnici.
Povsem druga zgodba so mesta, kot so Celje, Maribor, Novo mesto, da recimo o Murski Soboti ali Trbovljah ne govorimo. V Trbovljah si je s povprečno neto plačo mogoče kupiti skoraj en kvadratni meter stanovanja, medtem ko je treba v Ljubljani za kvadratni meter odšteti skoraj dve plači in pol. Ali če to povemo v številkah: povprečna neto plača je leta 2023 v Ljubljani znašala 1635 evrov, kvadratni meter stanovanja pa 3990 evrov, v Trbovljah je bila plača sicer za dobrih 200 evrov nižja, a je kvadratni meter stal le nekaj več kot 1500 evrov.
Zaposleni, ki recimo v Trbovljah ali Murski Soboti prejemajo primerljivo plačo kot kolegi v Ljubljani – govorimo recimo o učiteljih, policistih, zdravstvenem osebju ali drugih zaposlenih v javnem sektorju ter vrsti drugih poklicev – so zato v teh krajih v neprimerljivo boljšem ekonomskem položaju.
Kakovostnih podatkov o cenah nepremičnin pred letom 2007, ko so začeli na geodetski upravi zbirati in analizirati podatke o transakcijah, je zelo malo. A tudi tistih nekaj podatkov slika precej drugačno stanje, kot si ga predstavljamo. Zmotno je recimo prepričanje, da je bila v začetku 90. let tržna vrednost stanovanj precej nižja kot danes – ravno nasprotno. Leta 1992 je bilo treba po podatkih statističnega urada za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani v povprečju odšteti 3,21 povprečne neto plače, kar bi danes pomenilo okoli 5250 evrov za kvadratni meter. Mnogo slabši so bili tudi pogoji financiranja. "V prvih letih po samostojnosti so realne obrestne mere za dolgoročna stanovanjska posojila znašale celo 20 odstotkov. Eden izmed prvih ukrepov države je bila zagotovitev ugodnih posojil, ki jih je stanovanjski sklad dodeljeval na podlagi razpisov. Prvi razpis sklada je bil celo namenjen za poplačilo kreditov z neugodno obrestno mero," v magistrski nalogi iz leta 2005 piše Dušan Gorenčič, danes zaposlen kot vodja finančnega sektorja na republiškem stanovanjskem skladu. V letu 1992 je bil po podatkih, ki jih je zbral, razkorak med obrestnimi merami posojil sklada in komercialne Banke Koper kar 17 odstotnih točk: TOM+3 – TOM+20.
