Če bi bili nameni pošteni, bi do sestanka o Telekomu že prišlo

"Imam občutek, da se ne želi, da bi prišlo do tega sestanka", je povedal in dodal, da bo ne glede na ceno, glasoval proti. Kakšen občutek imate glede koalicijskega sestanka v zvezi s prodajo Telekoma Slovenije? Premier vam je rekel, da lahko skliče sestanek, če pripravite gradivo. Kakšno gradivo pa naj jaz pripravim? Želel sem sestanek, da bi se pogovorili, pod kakšnimi pogoji bi prodali, za kakšno ceno in kam bo šla kupnina Telekoma. Vendar sem dobil občutek, da se ne želi, da bi prišlo do tega sestanka in na vladi sem že povedal, da bom, ne glede na to, kakšna bo cena, glasoval proti. Ker pa se mi zdi, da če bi bili neki dobri in pošteni nameni, da bi do sestanka že prišlo.

Lahko najdete največjo napako vlade in tisto, na kar ste ponosni. V javnosti je padla podpora vladi, zakaj?

Vsaki vladi čez čas podpora pade. Poglejte Sarkozyja, ki je imel preko 65-odstotno podporo, danes pa ima samo še 40- odstotno. Vlada mora dnevno sprejemati odločitve, ne more se temu izogniti. Ko pa pride čas pred volitvami, pa ljudje še enkrat ocenijo ali je ta vlada dobro ali slabo delala. Dobro se mi zdi, da nismo šli v vse tiste reforme o katerih se je sprva govorilo. Napaka pa je bila, da se je odpiral ideološki boj.

Pred volitvami se vedno izkristalizirajo neke nove povezave, tudi predvolilne koalicije. Ste v vaši stranki razmišljali o tem. Mi bomo samostojno nastopili na volitvah, saj imamo specifičen položaj. Gre za to kako zagotoviti starejšim, upokojencem in tudi invalidom čim boljši položaj. Imamo socialno usmerjen program in ni nobene druge stranke, ki bi imela dovolj podoben program.

Kakšne so razmere znotraj stranke?

Znotraj stranke trenutno nimamo nobenih sporov. Res pa je, da imamo včasih močni posamezniki znotraj stranke različne poglede do določenih vprašanj. Vendar, če smo demokratična stranka je to legitimno.

Vaše volilno telo bi bilo lahko večje, glede na to, da je upokojencev toliko, zakaj ni? Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi 540.000 upokojencev volilo nas. Če dosežeš status upokojenca, ne boš volil avtomatično za DeSUS, ker imaš pač svoje svetovne nazore in voliš po svoje. Res pa je, da v preteklosti stranka DeSUS tudi ni bila zadosti prepoznavna kot upokojenska stranka. Namreč, kako prepričati upokojenca, da se boriš za njegove interese, če je v prejšnjem mandatu izgubil dve in pol pokojnine? Upam, da smo v tem mandatu prepričali upokojence, da se borimo za njih.

Ste tudi obrambni minister. Bo opremljanje Slovenske vojske kljub rebalansu letošnjega proračuna po vašem mnenju potekalo nemoteno?

Pri rebalansu bo šlo za to, da bomo zamaknili nekatera plačila. Odpovedali smo se že težkim oklepnim vozilom RKB, zato jih bomo poskušali nadomestiti na drug način. Glede na to, da moramo Natu RKB bataljon zagotoviti do konca leta 2009 in da bomo sodelovali skupaj z nemškim kontingentom, iščemo rešitve z Nemci. Obstaja možnost, da bi kupili njihova vozila, ki so sicer starejša, vendar so še vedno operativno zmogljiva. Skušamo pa se tudi dogovoriti, da bi nam jih brezplačno odstopili. Pri tem smo v bistvu prihranili 30 milijonov evrov, ki jih bomo zgubili z rebalansom.

Boste zaveznike prepričali s svojimi argumenti? Znal bom razložiti, zakaj je bil rebalans potreben, in tudi to, da vitalni programi, ki so povezani z izvrševanjem obveznosti do zveze Nato, ne bodo ogroženi. Vse tekoče obveznosti izpolnjujemo zelo kredibilno. Kar zanima Nato je, da smo prisotni v mednarodnih misijah.

Kako se ministrstvo sooča s kadrovsko problematiko?

To je problem. Glavni razlog za številne odhode je prenizka plača. Še do nedavnega je bila plača 500 evrov, ob tem mora imeti vojak 5. stopnjo izobrazbe. Na drugi strani so misije ustrezno plačane, tako kot za druge pripadnike vojska, ki so članice Nata. V misiji pa lahko vojak zasluži od 2500 do 4000 evrov. Z novim zakonom o službi v SV se je plača nekoliko dvignila, tako da sedaj vojak začetnik prejema nekaj več kot 700 evrov, vendar ocenjujem, da to še vedno ni zadosti atraktivno.

Težave imamo tudi pri pilotih, ki zaslužijo od 1300 do 1600 evrov, medtem ko pilot pri civilnem prevozniku zasluži od sedem do osem tisoč evrov. To so takšne razlike, da je normalno, da pilot ne bo za večno ostal v SV. Pri pilotih je edina rešitev v tem, da bi zagotovili zadosti štipendij in jih izšolali. Treba bo narediti poklic vojaka bolj privlačen, s tem da bo treba ga primerno nagraditi.

Postopek nabave transportnega letala je bil prekinjen. Kako naprej?

Razlog za prekinitev postopka nabave ni v rebalansu proračuna, temveč v nesreči letala na Poljskem. Če bi podpisal pogodbo za letalo Casso, bi slabo spal, zato sem se odločil, da prekinemo pogajanja in najdemo boljšo rešitev. Razpis se bo najverjetneje ponovil, predpogoj pa je, da se spremeni tudi srednjeročni obrambni program, ker tam je drugačna dinamika nabave kot je sedaj v konkretni situaciji. V razpisu bomo še posebej poudarili element varnosti. Računam, da bomo srednjeročni obrambni program novelirali še letos, tako da bi bilo možno, da bi novega razpisa prišlo še letos. Dobava bi lahko bila konec prihodnjega leta, kar je odvisno tudi od vrste letala in kapacitet proizvajalcev. Naša zaveza Natu sicer je, da transportno letalo kupimo po letu 2011, drugo transportno letalo pa naj bi dobili do leta 2015.

Kako bo z varovanjem slovenskega zračnega prostora v prihodnosti?

Nakup novih radarjev je sedaj v postopku. Analiza je namreč pokazala, da bila obnova radarjev dražja, kot če se gre v nakup novih. Kar se tiče nadzora je prav, da imamo svojo radarsko sliko. Ne predstavljam si, da bi Hrvatje ali Italijani za nas opravljali to kontrolo. Glede razprave o lastnih prestreznih lovcih pa si ne predstavljam takšne lovce, saj ko bi obrnil, bi vedno kršil zračni prostor. Ob tem Italijani, ki bi v primeru kršitve aktivirali prestreznike, za to nič ne zaračunajo, saj to izvajajo pod okriljem zveze Nato.

Bo Slovenija od Rusije zaradi povrnitve klirinškega dolga dobila ladjo? Pogajanj so dokaj trda, saj želijo Rusi še kaj iztržiti iz posla, posebno pri dodatni opremi. Pogajanja so v zadnji fazi, odločitev o tem, ali se bo del klirinškega dolga povrnil z rusko večnamensko ladjo, bi lahko padla do sredine tega leta. To bi sicer bila nova ladja, kakršne uporablja tudi Grčija, medtem ko ima Rusija 19 tovrstnih ladij, ki opravljajo naloge obalne straže. Mislim, da je to ena priložnost, da pridemo do te zmogljivosti. Če Rusija ne bi imela dolga, po vsej verjetnosti v tem trenutku ne bi nabavili takšno ladjo. Vendar ruska stran vztraja, da je dolg mogoče zapreti z dobavo vojaške opremo, saj je tudi njihov dolg nastal z nabavo jugoslovanske vojaške opreme.

Kako ste sodelovali z bivšim predsednikom Janezom Drnovškom in kako sodelujete s sedanjim Danilom Türkom?

Z Drnovškom sva izjemno dobro sodelovala, podpiral je obrambni sistem in je zelo dobro poznal stanje, tako v obrambnem sistemu kot tudi v SV. Predsednik Turk pa je zelo naklonjen slovenski vojski. To je pokazal, ko je prišel na obisk na obrambno ministrstvo, še preden je prevzel funkcijo. Mislim, da ima simpatije do SV in ima določene izkušnje še iz časa, ko je bil v ZN. Razume pomen mednarodnih misij, kar je zelo pomembno, saj mi zdi, da slovenska javnost ne razume vedno pomena sodelovanja Slovenije v raznih misijah. Predsednik Turk s svojimi izkušnjami lahko tudi pomaga ozaveščati javnost, da mora vsaka država prispevati k stabilnemu in mirnemu svetu.